11. Siva ekonomija v podjetjihMatic Pavčnik, 2017, diplomsko delo Opis: Siva ekonomija je zelo razširjen pojav, ki je prisoten tako v Sloveniji kot tudi v vseh drugih državah sveta. V diplomski nalogi predstavljam kompleksnost in problematiko sive ekonomije v podjetjih. V prvem delu naloge opisujem samo definicijo sive ekonomije, metode merjenja kot tudi same vzroke za njen razvoj v podjetjih. V drugem delu naloge ločim neformalno ekonomijo na več vrst, hkrati pa opisujem tudi izzive za njihovo preprečevanje in omejevanje v podjetjih ter primerjam statistiko in ukrepe zoper sive ekonomije v drugih državah. Namen diplomske naloge je pokazati samo kompleksnost sive ekonomije v podjetjih, saj obstaja mnogo dejavnosti, ki spadajo v to področje in s katerimi nekateri ljudje sploh niso seznanjeni, hkrati pa želim prikazati tudi negativen vpliv, ki ga ima siva ekonomija na državni proračun in posledično na vsakega posameznika. Na podlagi podatkov in informacij so končne ugotovitve diplomske naloge pokazale, da je obseg sive ekonomije v Sloveniji najbolj razširjen v manjših in srednjih podjetjih z majhnim številom zaposlenih. Slovenija z 24,9 odstotnim deležem sive ekonomije v zadnjih desetih letih precej presega evropsko povprečje.
Ključne besede: siva ekonomija, majhna in srednja podjetja, vrste sive ekonomije v podjetjih, negativen vpliv
Objavljeno v DKUM: 23.11.2017; Ogledov: 1650; Prenosov: 251
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
12. Finančna uprava Republike SlovenijeIva Černezel, 2017, diplomsko delo Opis: Finančna uprava Republike Slovenije je začela delovati 1. 8. 2014, kot nov organ, pod katerega sta se združili Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije. Reorganizacija, ki se je zgodila na tem področju s sprejetjem Zakona o finančni upravi /ZFU/ (Uradni list RS, št. 25/2014), je povezana z vzorcem, ki se kaže v ostalih državah članicah Evropske Unije in stremi k večji učinkovitosti tega državnega organa, kar je predstavljalo največji problem prejšnje ureditve. Finančna uprava želi s svojimi aktivnostmi izboljšati delovanje s preventivnimi ukrepi, ki bi pripomogli k učinkovitejšemu pobiranju dajatev. Velik problem na področju pobiranja dajatev namreč predstavlja delež utajenih dajatev, ki ni zanemarljiv. Finančna uprava zato z različnimi metodami skuša zajeziti prepad med pobranimi in nepobranimi dajatvami z različnimi ukrepi.
Ključne besede: Finančna uprava Republike Slovenije, reorganizacija, Zakon o finančni upravi, pobiranje dajatev, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 20.09.2017; Ogledov: 2775; Prenosov: 252
Celotno besedilo (923,42 KB) |
13. SIVA EKONOMIJA, DAVČNE UTAJE IN VLOGA DAVČNIH BLAGAJNTamara Majcenić, 2017, magistrsko delo Opis: Siva ekonomija in davčne utaje so ekonomski in družbeni pojav. Predvsem v času ekonomske in gospodarske krize so te težave prišle še bolj do izraza, kar je končno predramilo države, da še odločneje stopijo v boj proti njim. Namen magistrske naloge je bil, da s teoretičnega vidika proučimo sivo ekonomijo, vzroke za njen nastanek in posledice. Hkrati pa smo proučili tudi pojem davčnih utaj in ukrepe za njihovo zmanjšanje. V nadaljevanju smo se osredotočili na davčne blagajne, ki so omenjene kot eden izmed ukrepov za zmanjšanje obsega sive ekonomije in davčnih utaj. Predstavili smo možne izvedbe davčnih blagajn in spremembe, s katerimi so se soočili slovenski podjetniki in podjetja v letu 2016, odkar je uporaba davčnih blagajn pri nas obvezna. Analizirali smo tudi učinke uporabe davčnih blagajn na Švedskem in na Hrvaškem. V zaključku naloge smo preverili, kaj na tem področju dela še katera druga država, ter podali mnenje glede smiselnosti uporabe davčnih blagajn pri nas.
Ključne besede: siva ekonomija, davčne utaje, davčne blagajne
Objavljeno v DKUM: 23.05.2017; Ogledov: 2010; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,47 MB) |
14. UVAJANJE DAVČNIH BLAGAJN V SLOVENSKI PRAVNI PROSTORTanja Arl, 2016, diplomsko delo Opis: Tako v Sloveniji, kot tudi v tujini je problem sive ekonomije zelo pereča tema. Hudo finančno krizo so v Sloveniji že poskušali zajeziti s številnimi davčnimi reformami, osredotočenimi predvsem na trg dela. Pojavlja pa se vedno večja težnja po povečanju davka na dodano vrednost. To naj bi po novem urejale Zakon o davčnem potrjevanju računov in z njim obvezne davčne blagajne. V nalogi je najprej v teoretičnem delu opredeljen pojem sive ekonomije in davčnih utaj. Navedeni so tudi ukrepi za zmanjševanje le-teh in med njimi najbolj pomemben ukrep gotovinskega poslovanja. V diplomski nalogi so navedeni tudi posamezni koraki potrebni pri uvedbi davčnih blagajn. Tudi nekatere druge države so posegle po uvedbi podobnega sistema kot Slovenija. V empiričnem delu naloge so povzeti ukrepi Hrvaške, Italije, Švedske in Bolgarije. Da pa bi lažje razumeli koncept davčnih blagajn je pomembno poznati tako obstoječo kot tudi predhodno zakonodajo. Vsak sistem pa ima tako svoje pozitivne kot tudi negativne lastnosti, katere bomo predstavili v nalogi v zvezi s samo uvedbo. Na koncu naloge pa so navedene še kazni in globe za neupoštevanje zakonodaje.
Ključne besede: davčne blagajne, vezana knjiga računov, siva ekonomija, FURS, davek na dodano vrednost
Objavljeno v DKUM: 24.11.2016; Ogledov: 1792; Prenosov: 146
Celotno besedilo (986,69 KB) |
15. NOVI UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE SIVE EKONOMIJE V SLOVENIJI IN DRŽAVAH EUEva Šoštarič, 2016, diplomsko delo Opis: Siva ekonomija je pojav, ki v svetovnem gospodarstvu dobiva vedno večji pomen in dosega mednarodne razsežnosti in čeprav je prikrita formalni ekonomiji jo je potrebno izmeriti in oceniti, da lahko vlade s pomočjo davčnih organov pripravijo strategije in ukrepe za zajezitev. V diplomski nalogi je predmet obravnave najprej davčni vidik sive ekonomije, kjer ugotavljamo na katere davke in na izpad katerih prihodkov vpliva. V nadaljevanju predstavimo rešitve in ukrepe ter zakonodajo, ki je sprejeta v Sloveniji. Kot ukrepe in rešitve predstavimo poostren davčni nadzor, ukrepe s področja dela in zaposlovanja na črno, spodbujanje brezgotovinskega plačevanja in davčne blagajne. Za lažjo predstavo o tem, v kolikšni meri vpliva siva ekonomija na slovensko gospodarstvo pa predstavimo in primerjamo še ukrepe v tujini. Kot končno ugotovitev pa lahko strnemo, da je nadvse pomembno meddržavno sodelovanje na področju sive ekonomije, predvsem za lažji in boljši pretok informacij s področja obdavčitve in utaj. Obravnavana tema sive ekonomije je predmet mnogih srečanj evropskega vrha, saj želijo poenotiti in uzakoniti skupne smernice in strategije.
Ključne besede: siva ekonomija, delo na črno, obdavčitev, davčne utaje, ukrepi proti sivi ekonomiji, davčne blagajne
Objavljeno v DKUM: 06.07.2016; Ogledov: 1569; Prenosov: 298
Celotno besedilo (962,42 KB) |
16. Analiza nelojalne konkurence v Sloveniji po vstopu v EUPetra Založnik, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo obravnava vedno aktualno problematiko nelojalne konkurence. V delu smo predstavili analizo stanja na tem področju v Sloveniji po vstopu v Evropsko Unijo, osredotočili pa smo se na področje sive ekonomije in kršitev varstva potrošnikov. Predstavili smo zakonodajo in organe inšpekcijskega nadzora, ki se s tem ukvarjajo, potrebne podatke za ugotovitev sedanjega in preteklega stanja pa smo pridobili s pomočjo ankete. Začetna delovna hipoteza je bila, da se je stanje na področju nelojalne konkurence po vstopu v EU opazno poslabšalo. Statistična analiza ankete, ki smo jo opravili s pomočjo programa SPSS Statistics, je sicer delno potrdila našo hipotezo, vendar pa smo pričakovali, da bo porast nelojalne konkurence izrazitejši kot pa so pokazali rezultati ankete. Sklep ob zaključku naloge je, da bodo dejanja nelojalne konkurence vedno v določeni meri prisotna, ne glede na zaostritev zakonodaje in sankcij. Bi pa lahko država z izboljšanjem gospodarskega stanja in posledično z izboljšanjem življenjskega standarda prebivalcev Slovenije, bistveno zajezila nelojalno konkurenco, še posebej na področju sive ekonomije.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, varstvo potrošnikov, siva ekonomija, inšpekcijski organi
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1375; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,13 MB) |
17. Uvedba davčnih blagajn v SlovenijiMilan Benkič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo obravnava uvedbo obvezne uporabe davčnih blagajn v Sloveniji v obliki postopka potrjevanja računov, ki so plačani v gotovini. Avtor obravnava vprašanje, ali bo uvedba davčnih blagajn prinesla pričakovane rezultate na področju zmanjšanja obsega sive ekonomije in s tem pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena med zavezanci v enakem položaju. Avtor predstavipojem sive ekonomije, njene pojavne oblike in posledice ter opredeli osnovne davčne pojme, vključno z razlago davčnega postopka. Prikaže ukrepe proti sivi ekonomiji v Sloveniji in v nekaterih drugih evropskih državah. Osredotoči se na elemente, ki jih uvedba davčnih blagajn v Sloveniji zajema ter predstavi rezultate uporabe davčnih blagajn v Avstriji in na Hrvaškem. V empiričnem delu avtor predstavi rezultate ankete, izvedene med izbranim številom podjetnikov, ki opravljajo storitvene dejavnosti in ki jih uporaba davčnih blagajn neposredno zadeva. Na podlagi analize anketnega vprašalnika avtor predstavi podatke o informiranosti in pričakovanjih podjetnikov v zvezi z davčnimi blagajnami in oblikuje odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje.
Ključne besede: davčni sistem, davčna blagajna, siva ekonomija, javnofinančni prihodki
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1653; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,66 MB) |
18. Načini preprečevanja davčnih utaj v Republiki SlovenijiMaruša Golob, 2016, diplomsko delo Opis: Plačevanje davkov nikoli ni bilo najbolj priljubljeno, prej nasprotno. Državljani so od nekdaj iskali načine, kako se davkom izogniti, kako plačevati manj dajatev ali jih celo utajiti. Dandanes je vse omenjeno velik problem marsikatere države, med drugim tudi Slovenije, saj se izogibanje plačilu davkov, davčne utaje, neplačevanje davkov, siva ekonomija in podobno odražajo tudi v javnofinančnem primanjkljaju. Posledice le-tega čutimo vsi državljani, na eni strani s slabšimi javnimi storitvami, na drugi strani z zviševanjem davkov, ki tako udarijo po žepu spet tiste, ki načeloma redno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti.
Glede na to, da Slovenija ni imuna na davčne utaje, sem se s pisanjem te diplomske naloge posvetila predvsem načinom preprečevanja davčnih utaj v Sloveniji. Pri tem sem ugotovila, da imamo kar nekaj mehanizmov, s katerimi predvsem Finančna uprava Republike Slovenije poskuša preprečiti in zajeziti davčno utajevanje, zmanjšati sivo ekonomijo in vzpostaviti medsebojno dobro ter vzajemno sodelovanje z zavezanci.
Finančna uprava Republike Slovenije se zelo trudi priti bližje zavezancem, da bi spoznali, da plačevanje davkov ni namenjeno bogatenju države, temveč da davke plačujemo zase, da bomo lahko uporabljali kakovostnejše javne storitve. Zato bi morali spremeniti način razmišljanja in dvigniti davčno kulturo na višjo raven, ob tem pa bi nam plačevanje davkov postalo državljanska vrednota.
Ključne besede: finančna uprava, davčne utaje, preprečevanje davčnih utaj, siva ekonomija, davčne blagajne
Objavljeno v DKUM: 28.06.2016; Ogledov: 1845; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,19 MB) |
19. REŠEVANJE PROBLEMA SIVE EKONOMIJELucija Kos, 2015, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega seminarja smo obravnavali temo reševanja problema sive ekonomije. Delo diplomskega seminarja vsebuje dva dela, teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu smo natančneje definirali pojem sive ekonomije ter predstavili vzroke za nastanek le te in posledice. Teoretični del vsebuje tudi teoretična izhodišča za tehnike metod ustvarjalnega razmišljanja in odločanja, ki smo jih uporabili v praktičnemu delu.
V praktičnemu delu naloge smo najprej predstavili obseg sive ekonomije v nekaterih članicah Evropske Unije. Nadalje smo v praktičnemu delu naredili statistično analizo glede na število pregledov in število ukrepov dela na črno. Za lažje reševanje problema z metodami, smo v praktičnemu delu predstavili ukrepe v Sloveniji, ki jih Vlada Republike Slovenije že izvaja. S tehniko šestih vprašanj, tehniko petih zakajev in z miselnim vzorcem, smo definirali naš problem. Poleg definicije smo z omenjenimi tehnikami dobili tudi rešitve, s katerimi bi lahko zmanjšali obseg sive ekonomije. Tehniko zapisovanja idej smo naredili skupinsko z vodji mikro podjetij na področju gradbeništva, lesarstva in frizerstva. Dobljene rezultate s tehniko zapisovanja idej, smo analizirali z analizo vtisov. Nazadnje smo vse izvedene tehnike med seboj primerjali.
Ključne besede: siva ekonomija, tehnika šestih vprašanj, tehnika petih zakaj-ev, miselni vzorec, zapisovanje idej.
Objavljeno v DKUM: 24.03.2016; Ogledov: 1494; Prenosov: 169
Celotno besedilo (842,50 KB) |
20. Neformalna ekonomija v povezavi z agrikulturo : diplomsko delo univerzitetnega študijaSuzana Jurić, 2014, diplomsko delo Opis: Neformalna ekonomija je pojav, ki je prisoten povsod v svetu, v razvitih ter tudi v nerazvitih državah. Lahko jo zasledimo v skoraj vseh gospodarskih panogah, kot so na primer gradbeništvo, gostinstvo, trgovina ter tudi agrikultura. Za neformalno ekonomijo se uporabljajo tudi drugi izrazi, najpogostejši izraz, ki ga lahko zasledimo v Sloveniji, je siva ekonomija. Ljudje velikokrat neformalno ekonomijo enačijo z delom na črno. Potrebno je razumeti, da gre pri delu na črno za prikrito ter nezakonito neformalno dejavnost, pri neformalni ekonomiji pa gre za pravno neformalno ekonomijo. Neformalna ekonomija prinaša tako negativne kot tudi pozitivne posledice. Ljudje se želijo z neformalno ekonomijo izogniti plačilu davkov ter drugih prispevkov, s tem pa posledično obremenijo ostale državljane, ki morajo prispevati v državne blagajne. Ljudje se skoraj vsakodnevno srečujemo z omenjenim pojmom, čeprav se tega velikokrat niti ne zavedamo. Neformalno zaposlovanje, se še posebej poveča v času gospodarske krize, saj si ljudje želijo zagotoviti dodaten vir prihodka. Neformalno zaposlovanje velikokrat zasledimo v času sezonskih del v agrikulturi, kot je na primer obiranje jabolk, malin, jagod, hmelja itd. Delo sicer je plačano, vendar relativno slabo. Delavci nimajo plačanega dopusta, prevoza ter hrane, nimajo pa tudi socialne varnosti ter prostih dni. Delavci pa zaradi slabih gospodarskih razmer takšno delo tudi sprejmejo. Obsega neformalne ekonomije ne moremo natančno izmeriti, saj gre za prikrito dejavnost in je vidna le delno. Država ter pristojni organi pa so tisti, ki morajo nadzorovati ter odkrivati prisotnost neformalne ekonomije ter tudi ustrezno ukrepati.
Ključne besede: neformalna ekonomija, siva ekonomija, delo na črno, agrikultura, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.10.2014; Ogledov: 2116; Prenosov: 108
Celotno besedilo (990,94 KB) |
