Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za povečanje davčne pismenosti. V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Ključne besede: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 1490; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: V svetu, ki stremi k neprestanemu razvoju in tehnološkemu napredku, se razvijajo različne nove dejavnosti, ki nastajajo ob zaznanih potrebah na trgu. Ena izmed modernih dejavnosti je davčno svetovanje, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, preoblikovalo pred nekaj desetletji. Poklic davčnega svetovalca je postal nujen, saj podjetja ob neprestano spreminjajoči se davčni zakonodaji pomoč pogosto iščejo pri zunanjih izvajalcih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Davčni svetovalec je tisti, ki rešuje davčne probleme in upravlja ter načrtuje davčne obveznosti zavezanca. V različnih državah se davčni svetovalci tudi različno imenujejo, vendar opravljajo enaka oz. podobna dela. Velika razlika med državami je v zakonski ureditvi področja. Nekatere države imajo popolnoma reguliran sistem in davčni svetovalci morajo izpolnjevati pogoje, da lahko izvajajo svojo dejavnost. Vstopni pogoji so običajno ustrezna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit. Obstaja pa dosti več držav, v katerih davčno svetovanje ni zakonsko urejeno in običajno ni vstopnih omejitev za opravljanje poklica, ker nimajo zakonodaje, ki bi definirala, kdo lahko opravlja ta poklic. Najbolj pogosto se z dejavnostjo v teh državah ukvarjajo računovodje, pravniki in drugi strokovnjaki z ekonomskega ali pravnega področja. Magistrsko delo je namenjeno primerjavi ureditev poklica davčnega svetovalca v izbranih državah. Na podlagi raziskovanja temeljne hipoteze se je ugotovilo, da so v Sloveniji vzpostavljeni temelji za implementacijo zakonodaje na področju davčnega svetovanja. Zakonska ureditev bi vsekakor prinesla več koristi kot slabosti. Evropske države z zakonsko urejenim sistemom, kot so Avstrija, Češka, Poljska in Slovaška, so se pri vzpostavitvi zakona o davčnem svetovanju zgledovale po Nemčiji, zato bi Slovenija pri ureditvi poklica davčnega svetovalca lahko prav tako sledila nemški praksi.
Ključne besede: davčno svetovanje, zbornica davčnih svetovalcev, zakon o davčnem svetovanju, davčni svetovalec, davčna zakonodaja, davčno pravo, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 20.08.2020; Ogledov: 1331; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Davčne utaje in siva ekonomija sta pojava, s katerimi se srečujejo vse razvitejše države. Do davčnih utaj in sive ekonomije najpogosteje prihaja pri poslovanju z gotovino, kjer se pojavljajo neevidentirani prihodki oziroma prikazovanja nižjih prihodkov od stanja, ki bi dejansko moralo biti prikazano v podjetju. Z 2. januarjem 2016 se je v slovenski prostor uvedel sistem davčnih blagajn, katerih namen je bil zmanjšanje obsega sive ekonomije. Ne smemo zoperstaviti dejstva, da je namen uvedbe davčnih blagajn vzpostavitev sistema, ki ni namenjen zgolj za pobiranje obveznih dajatev, temveč tudi ozaveščanje davčnih zavezancev, da so sami tisti, ki lahko pripomorejo k pravičnejši porazdelitvi davčnega bremena. Davčne utaje na področju poslovanja z gotovino je najpogosteje moč zaznati na področju mikro in majhnih podjetij, kjer se računi za opravljene storitve pogosto sploh ne izdajo, ali pa se podatki po opravljeni storitvi priredijo v korist davčnega zavezanca. Zato smo se v empiričnem delu diplomskega projekta osredotočili na mikro in majhna podjetja, kjer smo poizkušali prikazati vpliv uvedbe davčnih blagajn na izbrane kategorije v računovodskih izkazih.
Ključne besede: Davčne blagajne, davčne utaje, siva ekonomija.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 1173; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: Davčne utaje so problem, s katerim se srečujejo prav vse države. Posledica takšnih dejanj je manjši priliv v proračun in posledično manj sredstev države za investicije in tudi storitve, ki smo jih deležni vsi državljani. Davčnih utaj ni mogoče odpraviti, lahko pa se jih z različnimi ukrepi omejuje in odkriva. K zmanjševanju davčnih utaj lahko najbolj pripomore jasna in nedvoumna zakonodaja. Ne samo zakonodaja v okviru posamezne države, ampak tudi zakonodaja, ki ureja določena področja poslovanja na mednarodnem nivoju. Zato želimo predstaviti nekatere ukrepe, ki so pripomogli k zmanjševanju davčnih utaj v Sloveniji in EU. Za primerjavo bomo povzeti podatke, ki prikažejo finančne učinke teh ukrepov v Sloveniji in širše. V Sloveniji opravlja dejavnost pobiranja davkov FURS, ki s svojimi nadzornimi aktivnostmi, katere se začnejo s kontrolo prejetega davčnega obračuna, s vsebinsko kontrolo prejetih dokumentov, inšpekcijskimi nadzori, finančnimi preiskavami in aktivnostmi mobilnih oddelkov, skrbi za učinkovito pobiranje davkov in odkrivanje davčnih utaj. Z zbranimi podatki želimo predstaviti obseg nadzornih aktivnosti FURS-a in finančne učinke le-teh.
Ključne besede: davčna utaja, siva ekonomija, davčne blagajne, nadzor, DDV
Objavljeno v DKUM: 22.10.2018; Ogledov: 1191; Prenosov: 180
Celotno besedilo (866,82 KB)

Opis: Siva ekonomija je pojav, ki je prisoten v vsakem družbeno-ekonomskem sistemu. Zaradi njegove razsežnosti ne obstaja enotna opredelitev, ampak si avtorji glede na področje raziskovanja določijo svojo definicijo, po kateri se zgledujejo. Siva ekonomija se pojavlja v različnih oblikah in obsegu. Na primer, največ je prisotne sive ekonomije v južnih državah Evrope, najmanj pa v severnih. Prav tako delež sive ekonomije povečuje od zahoda proti vzhodu Evrope. Oblike sive ekonomije so na primer dobro poznane davčne utaje ali nič manj znano delo na črno. Države se proti sivi ekonomiji bojujejo na različne načine, ter se pri tem poslužujejo raznovrstnih ukrepov, saj so njeni učinki na gospodarstvo, družbo in politiko različni. Siva ekonomija je legalna, vendar kazniva. Sive ekonomije ni mogoče popolnoma izkoreniniti, saj so posamezniki tisti, ki po njej povprašujejo in jo vzdržujejo. Pri tem pa izgublja država, ki je prikrajšana za svoj del v proračunski blagajni. Država je tudi tista, ki z pravilnim vodenjem uravnava delež sive ekonomije in lahko ustreznimi ukrepi vpliva na njen obseg. Sivo ekonomijo je potrebno nadzorovati in redno ocenjevati, da delež ne presežne zmožnosti obvladovanja s strani države. Obseg sive ekonomije v Sloveniji ni zanemarljiv, njegov delež je v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije, med višjimi. Po podatkih Schneiderjeve raziskave (2017) znaša ocenjen delež sive ekonomije za leto 2016, 23,1 odstotkov bruto domačega proizvoda. Skozi proučevana leta se je delež sive ekonomije zmanjševal v vseh državah Evropske unije. Leta 2008, v času gospodarske in finančne krize se je povečal, ter se v zadnjih letih ponovno znižuje, kar kaže na okrevanje ter izboljšanje razmer v gospodarstvu. Kljub podobnemu trendu naraščanja in padanja, se obseg sive ekonomije med državami Evropske unije zelo razlikuje, od 7,6 odstotkov bruto domačega proizvoda v Avstriji, do 31,9 odstotkov bruto domačega proizvoda v Bolgariji. Pomembna je zavest in ozaveščanje državljanov o pomembnosti plačevanja davkov in socialnih prispevkov za njihovo prihodnost. Državna regulativa pa mora biti oblikovana pravično in preudarno do vseh državljanov, saj lahko le s takšnih načinom državni organi pričakujejo vrnjeno pošteno obnašanje, ter spoštovanje do države.
Ključne besede: Siva ekonomija, davčne utaje, delo na črno, davčna morala, ozaveščenost.
Objavljeno v DKUM: 26.01.2018; Ogledov: 3825; Prenosov: 653
Celotno besedilo (1017,45 KB)