| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanje
Monika Strauss, 2020, magistrsko delo

Opis: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za povečanje davčne pismenosti. V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Ključne besede: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 257; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
Siva ekonomija v kozmetični industriji
Ornela Kešelj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki. V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Ključne besede: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (730,77 KB)

3.
Primerjalna analiza zakonske ureditve davčnega svetovanja v izbranih državah članicah eu
David Črešnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V svetu, ki stremi k neprestanemu razvoju in tehnološkemu napredku, se razvijajo različne nove dejavnosti, ki nastajajo ob zaznanih potrebah na trgu. Ena izmed modernih dejavnosti je davčno svetovanje, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, preoblikovalo pred nekaj desetletji. Poklic davčnega svetovalca je postal nujen, saj podjetja ob neprestano spreminjajoči se davčni zakonodaji pomoč pogosto iščejo pri zunanjih izvajalcih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Davčni svetovalec je tisti, ki rešuje davčne probleme in upravlja ter načrtuje davčne obveznosti zavezanca. V različnih državah se davčni svetovalci tudi različno imenujejo, vendar opravljajo enaka oz. podobna dela. Velika razlika med državami je v zakonski ureditvi področja. Nekatere države imajo popolnoma reguliran sistem in davčni svetovalci morajo izpolnjevati pogoje, da lahko izvajajo svojo dejavnost. Vstopni pogoji so običajno ustrezna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit. Obstaja pa dosti več držav, v katerih davčno svetovanje ni zakonsko urejeno in običajno ni vstopnih omejitev za opravljanje poklica, ker nimajo zakonodaje, ki bi definirala, kdo lahko opravlja ta poklic. Najbolj pogosto se z dejavnostjo v teh državah ukvarjajo računovodje, pravniki in drugi strokovnjaki z ekonomskega ali pravnega področja. Magistrsko delo je namenjeno primerjavi ureditev poklica davčnega svetovalca v izbranih državah. Na podlagi raziskovanja temeljne hipoteze se je ugotovilo, da so v Sloveniji vzpostavljeni temelji za implementacijo zakonodaje na področju davčnega svetovanja. Zakonska ureditev bi vsekakor prinesla več koristi kot slabosti. Evropske države z zakonsko urejenim sistemom, kot so Avstrija, Češka, Poljska in Slovaška, so se pri vzpostavitvi zakona o davčnem svetovanju zgledovale po Nemčiji, zato bi Slovenija pri ureditvi poklica davčnega svetovalca lahko prav tako sledila nemški praksi.
Ključne besede: davčno svetovanje, zbornica davčnih svetovalcev, zakon o davčnem svetovanju, davčni svetovalec, davčna zakonodaja, davčno pravo, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, siva ekonomija
Objavljeno: 20.08.2020; Ogledov: 257; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Analiza davčne blagajne na primeru tronpos
Iztok Tili, 2019, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo se ukvarjali z analizo davčnih blagajn, pomena sive ekonomije za vpliv na uvedbo davčnih blagajn. V študiji primera, ki smo jo pripravili v drugem delu diplomskega seminarja, pa smo se skušali podrobneje seznaniti s primerom davčne blagajne iz prakse, kjer smo preučili eno izmed slovenskih rešitev, TRONpos. Davčne blagajne so v Sloveniji postale obvezne 2.1.2016. Ker nas je zanimalo ozadje, kako je sploh prišlo do odločitve za uvedbo davčnih blagajn, smo se v diplomskem seminarju odločili raziskati področje sive ekonomije, tako po svetu ter podrobneje v Sloveniji. Davčne blagajne so le en izmed ukrepov v nizu boja proti sivi ekonomiji. S pojavom davčnih blagajn imajo mnoge države že večletne izkušnje, zato so tudi vplivi na gospodarstvo poznani. V praktičnem delu naloge smo predstavili slovensko davčno blagajno TRONpos, prikazali časovnico in način razvoja ter ključne funkcionalnosti rešitve. Ker so z davčno blagajno povezane številna vprašanja o načinu delovanja, smo predstavili tudi nudenje podpore uporabnikom davčnih blagajn na primeru TRONpos.
Ključne besede: siva ekonomija, blagajna, davčna blagajna, POS sistem, FURS, TRONpos, Comtron
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 310; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Vpliv uvedbe davčnih blagajn na računovodske izkaze slovenskih podjetij
Uroš Šerod, 2019, diplomsko delo

Opis: Davčne utaje in siva ekonomija sta pojava, s katerimi se srečujejo vse razvitejše države. Do davčnih utaj in sive ekonomije najpogosteje prihaja pri poslovanju z gotovino, kjer se pojavljajo neevidentirani prihodki oziroma prikazovanja nižjih prihodkov od stanja, ki bi dejansko moralo biti prikazano v podjetju. Z 2. januarjem 2016 se je v slovenski prostor uvedel sistem davčnih blagajn, katerih namen je bil zmanjšanje obsega sive ekonomije. Ne smemo zoperstaviti dejstva, da je namen uvedbe davčnih blagajn vzpostavitev sistema, ki ni namenjen zgolj za pobiranje obveznih dajatev, temveč tudi ozaveščanje davčnih zavezancev, da so sami tisti, ki lahko pripomorejo k pravičnejši porazdelitvi davčnega bremena. Davčne utaje na področju poslovanja z gotovino je najpogosteje moč zaznati na področju mikro in majhnih podjetij, kjer se računi za opravljene storitve pogosto sploh ne izdajo, ali pa se podatki po opravljeni storitvi priredijo v korist davčnega zavezanca. Zato smo se v empiričnem delu diplomskega projekta osredotočili na mikro in majhna podjetja, kjer smo poizkušali prikazati vpliv uvedbe davčnih blagajn na izbrane kategorije v računovodskih izkazih.
Ključne besede: Davčne blagajne, davčne utaje, siva ekonomija.
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 422; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

6.
UKREPI EKONOMSKE POLITIKE ZA ZAJEZITEV SIVE EKONOMIJE
Sandra Rošar, 2018, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem projektu obravnavam temo reševanja množičnega problema vseh gospodarstev, in sicer težavo sive ekonomije oziroma kako zajeziti le-to. V diplomskem projektu je najprej predstavljena siva ekonomija ter njen obseg v nekaterih članicah EU, kasneje pa tudi ukrepi za boj proti perečemu problemu sive ekonomije, ki se pojavlja v raznolikih oblikah in v raznolikem obsegu. Znano je, da je največ sive ekonomije prisotne v južni Evropi. V Sloveniji odstotek sive ekonomije ni ravno minimalen, glede na ostale članice Evropske unije spada med višje. Siva ekonomija s svojim obstojem neugodno vpliva na delovni trg in javne finance, prav zaradi tega je potrebno uvesti ukrepe, ki omejujejo skupek sive ekonomije in dela na črno. Eden izmed ukrepov sive ekonomije so tudi virtualne blagajne (davčne blagajne), ki dopušča beleženje denarnega prometa davkoplačevalcev brez opreme, ki omogoča izbris in spreminjanje kakršnihkoli informacij o izdanih fakturah. Davčne blagajne sive ekonomije ne bodo povsem odpravile, vendar pa pozitivno vplivajo na zmanjševanje skupka sive ekonomije. Uvedba nove dohodninske ugodnosti bi bila najučinkovitejše dejanje za upadanje obsega sive ekonomije, saj bi vsi državljani – davčni zavezanci tako na strani produkcije kot na strani potrošnje bili usmerjeni v legalno ekonomijo. Pomemben organ boja proti sivi ekonomiji je Tržni inšpektorat RS, ki deluje znotraj Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Izvajanje poostrenega preverjanja davčnih organov in davčnih organov na trgu kadrov pripomore k nižanju sive ekonomije. Sivo ekonomijo znižujejo z ostrejšimi sankcijami, javnim objavljanjem imen kršiteljev, manj birokracije ter z znižanjem dohodnine in prispevkov za socialno varnost.
Ključne besede: Siva ekonomija, BDP, ilegalna dejavnost, ukrepi proti sivi ekonomiji.
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 298; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1006,69 KB)

7.
Davčne utaje in davčno inšpiciranje
Urša Trlep, 2018, diplomsko delo

Opis: Davčne utaje so problem, s katerim se srečujejo prav vse države. Posledica takšnih dejanj je manjši priliv v proračun in posledično manj sredstev države za investicije in tudi storitve, ki smo jih deležni vsi državljani. Davčnih utaj ni mogoče odpraviti, lahko pa se jih z različnimi ukrepi omejuje in odkriva. K zmanjševanju davčnih utaj lahko najbolj pripomore jasna in nedvoumna zakonodaja. Ne samo zakonodaja v okviru posamezne države, ampak tudi zakonodaja, ki ureja določena področja poslovanja na mednarodnem nivoju. Zato želimo predstaviti nekatere ukrepe, ki so pripomogli k zmanjševanju davčnih utaj v Sloveniji in EU. Za primerjavo bomo povzeti podatke, ki prikažejo finančne učinke teh ukrepov v Sloveniji in širše. V Sloveniji opravlja dejavnost pobiranja davkov FURS, ki s svojimi nadzornimi aktivnostmi, katere se začnejo s kontrolo prejetega davčnega obračuna, s vsebinsko kontrolo prejetih dokumentov, inšpekcijskimi nadzori, finančnimi preiskavami in aktivnostmi mobilnih oddelkov, skrbi za učinkovito pobiranje davkov in odkrivanje davčnih utaj. Z zbranimi podatki želimo predstaviti obseg nadzornih aktivnosti FURS-a in finančne učinke le-teh.
Ključne besede: davčna utaja, siva ekonomija, davčne blagajne, nadzor, DDV
Objavljeno: 22.10.2018; Ogledov: 380; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (866,82 KB)

8.
Finančni nadzor pri obvladovanju sive ekonomije za preprečevanje davčnih utaj
Lucija Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: Siva ekonomija ni samo ekonomski pojav, ampak tudi družbeni pojav, ki je del našega vsakdana. Zanjo ne obstaja samo ena opredelitev. Zaradi razsežnosti pojava jo avtorji opredeljujejo različno. Za seboj pušča tako negativne, kot tudi pozitivne posledice. Prevladujejo negativne posledice, zato si države prizadevajo za njeno omejevanje z različnimi aktivnostmi in ukrepi. Sive ekonomije ni možno popolnoma izkoreniniti, vendar jo lahko z različnimi aktivnostmi in ukrepi nadziramo in omejujemo. Prisotna je v vseh gospodarstvih sveta, vendar v različnem obsegu in moči. Pogostejša je v državah v razvoju z nižjo institucionalno zmogljivostjo kot v bolj razvitih državah. Čeprav je v vsaki državi prisotna v različnem obsegu, so vzroki za njen pojav podobni. Najpogostejši vzroki so visoke davčne obremenitve, birokracija, nezadovoljstvo in nezaupanje v državo, trg dela, korupcija ter storitve javnega sektorja. Na gospodarstvo vpliva kot vir ali zaviralec gospodarske rasti. Del sive ekonomije so tudi davčne utaje, katere imajo negativne posledice na socialni in gospodarski ravni. Pojavljajo se, ker imajo davkoplačevalci odpor do plačevanja davčnih obveznosti, saj jim predstavljajo dodatno finančno breme. Aktivnosti države bi morale biti v največji meri usmerjene v ozaveščanje in izobraževanje državljanov o pomembnosti plačevanja davčnih bremen, saj na krajši rok pridobimo, na daljši rok pa izgubljamo vsi državljani. Država mora nadomestiti davčni primanjkljaj z višanjem davčnih stopenj in omejevanjem izdatkov za javne dobrine.
Ključne besede: siva ekonomija, davčne utaje, anketa o sivi ekonomiji, davčna morala, davčni primanjkljaj.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 650; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (891,60 KB)

9.
Problem sive ekonomije v sloveniji in državah evropske unije
Katja Edelbaher, 2017, magistrsko delo

Opis: Siva ekonomija je pojav, ki je prisoten v vsakem družbeno-ekonomskem sistemu. Zaradi njegove razsežnosti ne obstaja enotna opredelitev, ampak si avtorji glede na področje raziskovanja določijo svojo definicijo, po kateri se zgledujejo. Siva ekonomija se pojavlja v različnih oblikah in obsegu. Na primer, največ je prisotne sive ekonomije v južnih državah Evrope, najmanj pa v severnih. Prav tako delež sive ekonomije povečuje od zahoda proti vzhodu Evrope. Oblike sive ekonomije so na primer dobro poznane davčne utaje ali nič manj znano delo na črno. Države se proti sivi ekonomiji bojujejo na različne načine, ter se pri tem poslužujejo raznovrstnih ukrepov, saj so njeni učinki na gospodarstvo, družbo in politiko različni. Siva ekonomija je legalna, vendar kazniva. Sive ekonomije ni mogoče popolnoma izkoreniniti, saj so posamezniki tisti, ki po njej povprašujejo in jo vzdržujejo. Pri tem pa izgublja država, ki je prikrajšana za svoj del v proračunski blagajni. Država je tudi tista, ki z pravilnim vodenjem uravnava delež sive ekonomije in lahko ustreznimi ukrepi vpliva na njen obseg. Sivo ekonomijo je potrebno nadzorovati in redno ocenjevati, da delež ne presežne zmožnosti obvladovanja s strani države. Obseg sive ekonomije v Sloveniji ni zanemarljiv, njegov delež je v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije, med višjimi. Po podatkih Schneiderjeve raziskave (2017) znaša ocenjen delež sive ekonomije za leto 2016, 23,1 odstotkov bruto domačega proizvoda. Skozi proučevana leta se je delež sive ekonomije zmanjševal v vseh državah Evropske unije. Leta 2008, v času gospodarske in finančne krize se je povečal, ter se v zadnjih letih ponovno znižuje, kar kaže na okrevanje ter izboljšanje razmer v gospodarstvu. Kljub podobnemu trendu naraščanja in padanja, se obseg sive ekonomije med državami Evropske unije zelo razlikuje, od 7,6 odstotkov bruto domačega proizvoda v Avstriji, do 31,9 odstotkov bruto domačega proizvoda v Bolgariji. Pomembna je zavest in ozaveščanje državljanov o pomembnosti plačevanja davkov in socialnih prispevkov za njihovo prihodnost. Državna regulativa pa mora biti oblikovana pravično in preudarno do vseh državljanov, saj lahko le s takšnih načinom državni organi pričakujejo vrnjeno pošteno obnašanje, ter spoštovanje do države.
Ključne besede: Siva ekonomija, davčne utaje, delo na črno, davčna morala, ozaveščenost.
Objavljeno: 26.01.2018; Ogledov: 2186; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (1017,45 KB)

10.
Siva ekonomija v podjetjih
Matic Pavčnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Siva ekonomija je zelo razširjen pojav, ki je prisoten tako v Sloveniji kot tudi v vseh drugih državah sveta. V diplomski nalogi predstavljam kompleksnost in problematiko sive ekonomije v podjetjih. V prvem delu naloge opisujem samo definicijo sive ekonomije, metode merjenja kot tudi same vzroke za njen razvoj v podjetjih. V drugem delu naloge ločim neformalno ekonomijo na več vrst, hkrati pa opisujem tudi izzive za njihovo preprečevanje in omejevanje v podjetjih ter primerjam statistiko in ukrepe zoper sive ekonomije v drugih državah. Namen diplomske naloge je pokazati samo kompleksnost sive ekonomije v podjetjih, saj obstaja mnogo dejavnosti, ki spadajo v to področje in s katerimi nekateri ljudje sploh niso seznanjeni, hkrati pa želim prikazati tudi negativen vpliv, ki ga ima siva ekonomija na državni proračun in posledično na vsakega posameznika. Na podlagi podatkov in informacij so končne ugotovitve diplomske naloge pokazale, da je obseg sive ekonomije v Sloveniji najbolj razširjen v manjših in srednjih podjetjih z majhnim številom zaposlenih. Slovenija z 24,9 odstotnim deležem sive ekonomije v zadnjih desetih letih precej presega evropsko povprečje.
Ključne besede: siva ekonomija, majhna in srednja podjetja, vrste sive ekonomije v podjetjih, negativen vpliv
Objavljeno: 23.11.2017; Ogledov: 691; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici