| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dokapitalizacije na dobičkonosnost in makroekonomski učinek sistemskih bank zda in eu v času globalne finančne krize
Matej Tomec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Z empiričnim testiranjem smo sprva raziskovali vpliv obsega dokapitalizacije in tipa investitorja na dobičkonosnost bank. Regresijske ocene so pokazale takojšen negativni vpliv obsega dokapitalizacije na dobičkonosnost bank, ki pa z zamikom enega leta postane pozitiven. Pozitivni vpliv z zamikom je pričakovan, še posebej v času krize, ko višji obseg dokapitalizacije banki omogoča učinkovitejše čiščenje slabega dela portfelja ob hkratnem doseganju kapitalskih zahtev in sposobnosti povečanja obsega poslovanja v prihodnje. Pri tem iz regresijskih ocen ni možno zaznati večje razlike med obsegom dokapitalizacije pri zasebnih investitorjih in državo. Banke, dokapitalizirane z državnim denarjem, so bile pogosto v večjih težavah in niso bile sposobne pritegniti dovolj zanimanja za zasebne investitorje, poleg tega so bile zaradi državne dokapitalizacije zavezane k sprejetju različnih ukrepov (zaveze EK). Vendar so bile državne dokapitalizacije pogosto obsežnejše v primerjavi z zasebnimi, kar je kljub večjim težavam bank povečalo sposobnost učinkovite sanacije in prispevalo k podobnemu vplivu na dobičkonosnost kot pri bankah, dokapitaliziranih z zasebnim kapitalom. S številnimi nepravimi spremenljivkami smo v nadaljevanju testirali še vpliv časa dokapitalizacije bank na dobičkonosnost. Tudi čas dokapitalizacije se je izkazal kot statistično značilen in pomemben pri doseganju dobičkonosnosti, saj je pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize (v prvih dveh letih), vpliv na dobičkonosnost bolj pozitiven v primerjavi z bankami, dokapitaliziranimi kasneje v času krize. Razlika v času dokapitalizacije je prisotna, kadar testiramo vpliv na dobičkonosnost ob koncu raziskovalnega obdobja, v letih 2014 in 2015, ko je večina bank že izšla iz krize. V tem primeru je vpliv na dobičkonosnost pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, pozitiven, pri bankah, dokapitaliziranih kasneje v času krize pa visoko negativen. S hkratnim testiranjem obsega in časa dokapitalizacije so regresijske ocene pokazale, da je vpliv pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, naraščajoče pozitiven z obsegom dokapitalizacije. Tovrstni rezultati so pričakovani, saj so banke s hitro in obsežno izvedeno dokapitalizacijo sposobne dosegati kapitalske zahteve in obenem pospešiti razdolževanje z učinkovitim čiščenjem nedonosnega portfelja. Obsežna in hitra dokapitalizacija prav tako poveča sposobnost bank za rast kreditiranja in drugih poslovnih aktivnosti s pozitivnim vplivom na dobičkonosnost. Poznavanje determinant dobičkonosnosti je ključno tako za uprave in lastnike bank kot tudi vlade posameznih držav, ki so in morda še bodo prisiljene dokapitalizirati nacionalne sistemsko pomembne banke. Le z zadovoljivo dobičkonosnostjo bodo banke lahko v daljšem obdobju obstale na konkurenčnem bančnem trgu, prav tako pa bo visoka dobičkonosnost omogočila povrnitev investicije (državne pomoči) in doseganje zahtevanega donosa. Cilj vseh deležnikov bi tako morala biti hitra povrnitev dobičkonosnosti bank in, kot je pokazala empirična raziskava v doktorski disertaciji, sta pomembna dejavnika pri tem obseg in čas dokapitalizacije. Posledično bi v času krize morali hitro in učinkovito oceniti kvaliteto portfelja, prepoznati izgube bank in izvesti ustrezne dokapitalizacijske ukrepe. Kot se je izkazalo v nedavni bančni krizi, je tudi ob razmeroma visoki kapitalski ustreznosti na začetku krize, banka zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij med krizo potrebovala dokapitalizacijo. V času krize sta namreč stabilnost in zaupanje lahko zelo krhka in ju hitro nadomesti panika z izrazitimi negativnimi učinki. Hitro izvedena in dovolj obsežna dokapitalizacija lahko ob tem precej poveča pozitivni vpliv na dobičkonosnost banke, kar je v interesu tako posamezne finančne institucije kot celotne ekonomije.
Ključne besede: dokapitalizacija, sistemsko pomembne banke, bančna kriza, dobičkonosnost, sistemska cenilka GMM
Objavljeno v DKUM: 28.06.2018; Ogledov: 2959; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

2.
IMPLEMENTACIJA AKORDOV BASEL III V SLOVENSKI BANČNI SISTEM
Matej Logar, 2015, magistrsko delo

Opis: Implementacija globalnih bančnih standardov Basel III je namenjena zagotovitvi stabilnejšega finančnega sistema, ki med drugim skrbi za odgovorno in nemoteno delovanje celotnega gospodarskega sistema. Baselski komite je v odgovor pomanjkljivostim prejšnjih akordov, ter še pomembneje v odgovor posledicam globalne bančne krize predstavil vrsto predlogov, ki celostno obravnavajo področje bančne regulacije. Predstavljene nadgradnje, ter še posebej novosti, ki jih s seboj prinašajo novi akordi pa po drugi strani za banke predstavljajo določene izzive, ki se pojavljajo pri implementiranju predlaganih zahtev. V tem magistrskem delu smo obravnavane akorde predstavili v podobi, kot jih je javnosti predstavil Baselski komite. S tem želimo predstaviti celotno širino novih zahtev, v nadaljevanju pa analizirati aktualno stanje implementacije predlaganih zahtev pri obeh izbranih bankah. Prvi del tega dela se tako nanaša na celostno teoretično predstavitev nadgradenj in novitet akordov Basel III. Drugi del magistrskega dela pa je namenjen predstavitvi in analizi aktualnega stanja implementacije predlogov Baselskega komiteja v vsaki izmed izbranih bank. Vseskozi smo za lažjo navigacijo uporabljali enako zaporedje predstavljenih zahtev, tudi v empiričnem delu pri analizi izbranih bank. Obe poslovni banki, ki poslujeta v slovenskem bančnem sistemu, sta bili izbrani na podlagi primerljivega tržnega deleža skupne bilančne vsote, a z kontrastnim ozadjem lastništva. S tem želimo testirati ne samo dve medsebojno različni banki, temveč poglavitno tudi vlogo izvora lastništva, ter njegov vpliv na stanje implementacije zahtev akordov Basel III. Na podlagi analize, ter kasnejše primerjave podatkov smo prišli do zanimivih rezultatov, ki bralcu omogočajo prikaz stanja že doseženih zahtev pri obeh primerjanih bankah.
Ključne besede: Basel III, Baselski komite, Steber I, Steber II, Steber III, sistemsko pomembne banke, likvidnost, LCR, NSFR, kapitalske zahteve, likvidnostne zahteve
Objavljeno v DKUM: 18.05.2015; Ogledov: 1728; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici