1. Vpeljava konceptov sistemskega mišljenja v predšolskem obdobjuTadeja Sobočan, 2016, diplomsko delo Opis: Otrokov celostni razvoj je v času predšolskega obdobja izredno intenziven, kar vključuje tudi razvoj ravni njegovega mišljenja. Zato je pomembno, da se na tej točki začne razvijati v pravo smer tudi njegov način razmišljanja. Zadnje čase v poučevanju pridobiva na veljavi pojem sistemskega mišljenja, vendar šele na kasnejših stopnjah izobraževanja. Vpeljava osnovnih konceptov sistemskega mišljenja bi sicer bila smiselna že v obdobju zgodnjega poučevanja, a je konkretnega gradiva na to temo zelo malo. Ker se predšolski otroci šele seznanjajo s tovrstnim pristopom in imajo omejene zmožnosti, je zelo pomembno, da način dela in izbrane primere čim bolj prilagodimo njihovim sposobnostim. Pri tem je ključnega pomena, da se poslužujemo tematik, ki so otrokom popolnoma razumljive, doumljive in jih prikažemo s pomočjo ilustracij in slikovnega gradiva. V nalogi bomo predstavili nekaj primerov z različnih področij, ki stimulirajo otrokovo mišljenje in ga vpeljujejo v sistemski način razmišljanja.
Ključne besede: učenje v vrtcu, sistemsko mišljenje, grafični prikazi, vzročno-posledični diagrami, naravoslovni eksperimenti
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1625; Prenosov: 360
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. RAZVIJANJE SISTEMSKEGA MIŠLJENJA NA PRIMERU DELOVANJA ČLOVEŠKIH ORGANOVAndraž Vuherer, 2014, diplomsko delo Opis: Namen tega diplomskega dela je predstaviti tematiko poučevanja sistemskega mišljenja širšemu krogu ljudi, saj je ta pristop k poučevanju še na začetku razvoja in se počasi vpeljuje v kurikulume širom sveta. Sama disciplina še nima podrobneje razvitih metodologij dela, saj še ni uveljavljena v samih izobraževalnih sistemih. Z diplomskim delom bi rad približal ta način razmišljanja ljudem, željnih novih načinov poučevanja in pogleda na razmišljanje. Prvotni namen sistemskega mišljenja je predvsem njegova uporabnost. Učenci morajo imeti možnost za uporabo sistemskega mišljenja v stvarnem življenju, vedeti pa morajo, da tega ne morejo usvojiti čez noč, saj potrebujejo ogromno vaje. Najlažja predstavitev sistemskega mišljenja je preko primera, zato sem se odločil, da to storim na primeru delovanja človeških organov, ker je to tematika, ki jo obravnavamo tudi v osnovni šoli in zelo pomembno je, da jo učenci razumejo, saj se pojavlja skozi vsa obdobja šolanja, pri športu, v poklicih in na razno raznih drugih področjih. V empiričnem delu, prav zaradi pomembnega poznavanja človeškega sistema, proučujemo razumevanje procesov v človeškem telesu in primerjavo z ostalimi sistemi pri učencih 3., 4. in 5. razreda. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da učenci na razredni stopnji razumejo osnove kroženja krvi in bitja srca, kompleksnejša vprašanja pa jim delajo težave.
Ključne besede: sistemsko mišljenje, razumevanje sistemov, študija sistema, pristop k poučevanju, vrste učenja
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 1599; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,49 MB) |
3. RAZVOJ SISTEMSKEGA MIŠLJENJA NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJANives Ozis - Oprešnik, 2011, diplomsko delo Opis: Pri proučevanju sistemov v naravi in družbi imamo običajno opravka s kompleksnimi sistemi, ki zahtevajo skrbno obravnavo z vidika poznavanja teorije sistemov. Gre za proučevanja odnosov med posameznimi količinami tako z vidika matematičnega zapisa kot primerjave rezultatov matematičnega modela z rezultati eksperimenta. Pri tem je pomembno, da matematično modeliranje kot uspešno znanstvenoraziskovalno metodo prenesemo na področje izobraževanja. Na razredni stopnji izobraževanja to počnemo na kvalitativni ravni v smislu razvoja sistemskega mišljenja. Na osnovi tega so v diplomskem delu zbrani primeri obravnave kompleksnih sistemov. Primeri so razdelani po posameznih korakih v smislu postopne obravnave kompleksnih sistemov in so s tem v pomoč učitelju pri izvajanju pouka. Prikazana je kompleksnost sistemov, ločevanje sistemov od okolice, dinamika sistemov in celoten razvoj strukture sistemov. Poudarek je na vizualizaciji strukture in dinamike sistemov s tako imenovanimi »vzročno-posledičnimi diagrami«, ki v kvalitativnem smislu nakazujejo odnose med posameznimi členi znotraj sistema. Poudarjen je tudi pomen eksperimenta z vidika primerjave rezultatov modelnih napovedi z rezultati eksperimenta, kar v smislu ujemanja modelnih napovedi z eksperimentom vodi v razvoj strukture sistemov. Z zbranimi primeri smo pokazali, da lahko že na razredni stopnji izobraževanja obravnavamo kompleksnejše sisteme celovito. S tem postane obravnava sistemov realnejša, kar omogoča bistveno boljšo primerjavo z rezultati eksperimenta in učenca navaja na opazovanje realnih procesov v okolju.
Ključne besede: Kompleksni sistemi, sistemsko mišljenje, modeliranje, dinamika sistemov, eksperimenti, razvoj strukture sistema.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2011; Ogledov: 2873; Prenosov: 380
Celotno besedilo (3,18 MB) |
