1. Pravna regulativa sistemskega operaterja pri sklepanju služnosti za potrebe gradnje prenosnega omrežjaKsenija Matičič, 2016, diplomsko delo Opis: V današnjem času, povečana raznovrstna uporabnost električne energije, zahteva v energetski infrastrukturi nove investicije. Vemo, da se električne energije ne da uskladiščiti in jo kasneje uporabljati. Večkrat slišimo, da si občani tega planeta, ne predstavljajo življenja brez elektrike. Vse naprave več ali manj potrebujejo za zagon električno energijo, tako v gospodarstvu kot v družbi kot celoti. Energetika dejansko predstavlja eno od najpomembnejših infrastrukturnih dejavnosti.
Zaradi vedno večje porabe električne energije in s tem posledično povečanju zanesljivosti preskrbe z njo, je sistemski operater elektroenergetskega omrežja, v skladu s slovensko energetsko zakonodajo, zaupana skrb za načrtovanje, graditev in posodabljanje slovenskega visokonapetostnega prenosnega omrežja. S tem se sistemski operater srečuje s pravno regulativo, katera je vedno bolj obsežna in zahtevna. Pri tem, da je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za cca. 80 km daljnovod tudi do deset let, je potrebno poudariti, da se uradniki premalo zavedajo, da lahko pride, zaradi zgoraj naštetih dejstev, kaj kmalu do električnega mrka. Sistemski operater mora za vsakega lastnika nepremičnine v koridorju daljnovoda skleniti služnostno pogodbo v javno korist. Služnost v javno korist pomeni omejevanje lastninske pravice. Teh služnostnih pogodb je za 80 km daljnovod približno dva tisoč. In tu je ključni problem sistemskega operaterja pridobiti vse te služnostne pogodbe v javno korist, zaradi še vedno neurejenih zemljiškoknjižnih zadev iz uradnih evidenc.
Ključne besede: sistemski operater, investicija, daljnovod, pravica graditi, služnostna pogodba, služnost v javno korist
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1328; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
2. |
3. Analiza strategij dobave električne energije na slovenskem trguAndrej Blažej, 2014, specialistično delo Opis: Temeljna naloga upravljanja prenosnega omrežja je nemotena, varna in zanesljiva dobava električne energije v Sloveniji. Elektroenergetski sistem Slovenije je tehnično in funkcionalno enoten sistem. Sestavljajo ga proizvodnja, prenos in distribucija električne energije. Vendar je obstoječa struktura zadovoljevanja potreb po električni energiji v Sloveniji količinsko neustrezna. V Sloveniji trenutno primanjkuje že več kot petine električne energije. Analize trenutnega stanja v Nacionalnem energetskem programu kažejo, da je zanesljivost oskrbe z domačimi viri ogrožena. Uvoz je dolgoročno nezanesljiva rešitev. Trend stagnacije se lahko nadaljuje, če ne bomo zgradili novih domačih proizvodnih objektov. To specialistično delo želi prikazati več scenarijev gradenj novih elektroenergetskih proizvodnih objektov. S pomočjo orodja za podporo odločanju Solver, bodo scenariji ovrednoteni. Večje zmogljivosti prenosnega omrežja bi v Sloveniji bistveno povečale zanesljivost oskrbe z električno energijo.
Ključne besede: Simulacija, Optimizacija, Sistem za podporo odločanju, Sistemski operater prenosnega omrežja, Elektroenergetski sistem
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 2219; Prenosov: 215
Celotno besedilo (2,18 MB) |
4. OBRAČUNAVANJE OMREŽNINE ZA PRENOSNO OMREŽJE ZEMELJSKEGA PLINA PO METODI VSTOPNO - IZSTOPNIH TOČKIrena Praček, 2013, magistrsko delo Opis: Omrežnina za prenosno omrežje zemeljskega plina predstavlja uporabniku omrežja, ki zakupi prenosno zmogljivost, ceno za uporabo omrežja, sistemskemu operaterju prenosnega omrežja zemeljskega plina pa vir prihodka, s katerim pokriva svoje upravičene stroške. Plačilo za uporabo prenosnega omrežja mora biti neodvisno od prenosne poti, zato mora obračunavanje omrežnine temeljiti na metodi vstopno-izstopnih točk. Uporabnik omrežja ločeno zakupi prenosne zmogljivosti na vstopnih in izstopnih točkah prenosnega omrežja, zato je tudi način obračunavanja zakupljenih zmogljivosti posamezne točke neodvisen drug od drugega. V nalogi je poleg trga z zemeljskim plinom in reguliranjem sistemskega operaterja prenosnega omrežja podrobneje prikazano oblikovanje nove metodologije in tarif po metodi vstopno-izstopnih točk. Uporabniku omrežja, ki zakupi prenosno zmogljivost, je bolj kot metoda obračunavanja omrežnine pomemben strošek uporabe omrežja, zato je drugi del naloge namenjen primerjalni analizi tarif in izračunu stroška prenosa zemeljskega plina v Slovenijo po različnih prenosnih poteh.
Ključne besede: trg z zemeljskim plinom, sistemski operater zemeljskega plina, reguliranje, omrežnina, vstopne točke, izstopne točke, zemeljski plin
Objavljeno v DKUM: 11.06.2014; Ogledov: 1779; Prenosov: 277
Celotno besedilo (2,24 MB) |
5. KRITIČNA OCENA RAČUNOVODSKEGA VIDIKA OBLIKOVANJA CENE ZEMELJSKEGA PLINA V DELU OMREŽNINESonja Paulič, 2014, magistrsko delo Opis: Energijo v vsakdanjem življenju prevečkrat jemljemo kot samoumevno, čeprav ni tako. Na to so nas opozorile nekatere izkušnje zadnjih let. Zanesljiva in nemotena oskrba z energijo je za nas zelo pomembna, vendar moramo sami poskrbeti, da se izvaja, kot želimo. Zato je med cilji in nalogami Javne agencije Republike Slovenije za energijo v prihodnosti tudi okrepitev dejavnosti na področju učinkovitosti, varnosti in zadostnosti omrežij za prenos energije. Velikokrat v medijih in raznih poročilih zasledimo, da je zemeljski plin energent prihodnosti. Glavni razlog za to je njegova okoljska ustreznost, sprejemljive cene in velike zaloge. Evropski energetski trg je v zadnjem desetletju doživel velike spremembe. Kljub težkim gospodarskim razmeram je bila odjemalcem ves čas zagotovljena kakovostna in zanesljiva oskrba z energijo. Slovenski trg z zemeljskim plinom se je popolnoma odprl leta 2007. Sistemski operaterji distribucijskih omrežij zemeljskega plina (v nadaljevanju sistemski operaterji) skrbijo za varno in zanesljivo delovanje sistema in neprekinjeno dobavo zemeljskega plina vsem odjemalcem. Regulator slovenskega energetskega trga je Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju agencija), ki je sodoben in učinkovit regulator. Agencija nadzira pravilnost poslovanja sistemskih operaterjev in izdaja soglasja k predlagani omrežnini. V tam namen pripravi metodologijo, ki je podlaga za določitev in izračun ustrezne omrežnine. Na področju zemeljskega plina je največji obseg dela agencije zahtevalo sprejetje in izvajanje Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Na njegovi podlagi je agencija prejela 24 vlog in izdala 21 soglasij k omrežninam sistemskih operaterjev plinovodnih omrežij. Omrežnina je del cene zemeljskega plina, ki jo sestavljata cena za distribucijo zemeljskega plina in cena za izvajanje meritev. Njena določitev je predmet obravnave v tej nalogi.
Ključne besede: energija, zemeljski plin, trg z zemeljskim plinom, regulator, omrežnina za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, sistemski operater distribucijskega omrežja
Objavljeno v DKUM: 26.02.2014; Ogledov: 1789; Prenosov: 297
Celotno besedilo (2,11 MB) |
6. Pravna upravičenost postopkov dobave električne energije primarnim uporabnikom : diplomsko deloMateja Novak, 2010, diplomsko delo Opis: Dobavo električne energije, proizvodnjo, prenos in porabo predpisuje notranja
zakonodaja, mednarodni standardi in drugi energetski predpisi. V diplomskem delu so
predstavljeni pravnoformalni postopki priključitve na distribucijsko omrežje, odjem
električne energije, merilne naprave za merjenje porabe, načini obračunavanja dobave
idr. Natančno so opredeljene pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri dobavi, distribuciji,
naravnih nesrečah, prekinitvah dobave, dodeljevanju nujne in zasilne oskrbe, števcih za
merjenje porabe, ceni električne energije in prispevkov ter obračunavanju električne
energije. V diplomskem delu so podani tudi trenutno najugodnejši predlogi rešitev.
Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 13. 7. 2009 o
skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive
2003/54/ES v 1. točki navaja, da je cilj notranjega trga z električno energijo, ki se
postopoma uvaja po vsej Skupnosti od leta 1999, zagotovitev resnične izbire vsem
potrošnikom v Evropski uniji, bodisi državljanom bodisi gospodarstvu, novih poslovnih
priložnosti, več čezmejnega trgovanja, da bi na ta način zagotovili večjo učinkovitost,
konkurenčnejše cene in višje standarde storitev ter prispevati k zanesljivosti oskrbe in
trajnosti.
Ključne besede: električna energija, odjemalec, dobavitelj, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo
Objavljeno v DKUM: 04.11.2010; Ogledov: 2344; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,86 MB) |
