1. Država Slovenija in globalna ekonomska krizaBojan Dobovšek, Brane Ažman, Boštjan Slak, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: Kritična znanost razloge in vzroke trenutne finančne krize vidi v deviantnem vedenju finančnega sektorja in finančnih institucij z zmožnostjo (ne)formalnega vplivanja. Metaanaliza tujih in domačih virov v prispevku predstavlja (kritične) poglede in izhodišča analiziranih avtorjev. V Sloveniji je opaziti šibkejši nadzor tako nad javnimi kot zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo velik kapital oziroma vrednosti. Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano in odklonsko vedenje teh institucij, takšno, ki ga lahko pojmujemo kot finančno kriminaliteto najmočnejših slojev in akterjev z vrha družbene lestvice. V nasprotju s tistimi trenutnimi populistični ukrepi proti finančni krizi, ki zdravijo simptome, ne bolezni, ta članek osvetljuje probleme, ki si zaslužijo vso pozornost, če želimo nastalo stanje ustrezno sanirati. Namenjen je splošni družbeni razpravi, v kateri morajo sodelovati tudi jezikoslovci, literati in kulturniki.
Ključne besede: finančna kriminaliteta, finančna kriza, sistemska korupcija, socialne mreže, klientelizem
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 1183; Prenosov: 50
 Povezava na celotno besedilo |
2. Korupcija v šolah vožnje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBoštjan Colarič, 2019, diplomsko delo Opis: Korupcija se dandanes pojavlja v različnih oblikah in razsežnostih, ki segajo od samih vrhov političnih oblasti, do neposrednih uporabnikov storitev državnega aparata. V diplomskem delu je predstavljen pojem korupcije v povezavi s t. i. »sistemsko korupcijo« in korelacijo z izvajanjem dodatnih usposabljanj za voznike začetnike. Odkrite nepravilnosti pri izvajanju usposabljanj so se pojavljale po sprejetju novih načinov izobraževanj v Zakonu o voznikih leta 2010, kar je bilo tudi vodilo pri raziskovanju poteka sprejetja zakonodaje na tem področju, v primerjavi z ureditvami v nekaterih drugih državah Evropske unije. Po opravljenih raziskavah zakonskih ureditev držav in zaključkih pravnomočnih sodb v Republiki Sloveniji, je bilo ugotovljeno, da so bila zakonodajna pravila ob začetku sprejetja nove zakonodaje na področju usposabljanja voznikov pomanjkljiva, kar je omogočalo izkoriščanje sivih polj pri izvajanju nadzora, vendar pa se temeljne oblike izobraževanj voznikov začetnikov bistveno ne razlikujejo od izobraževanja v drugih državah Evropske unije. Naknadni popravki zakonodaje v Republiki Sloveniji so okrepili mehanizme nadzora z namenom preprečevanja izvajanja nepravilnosti. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bi bilo za povezavo med sprejetjem zakonodaje v letu 2010 in sistemsko korupcijo, potrebno poglobljeno preiskovanje povezav med pobudniki novih ukrepov in subjekti, ki bi imeli s tem koristi, pri čemer pa so tudi najvišji nadzorni organi nemočni brez ustrezne politične podpore.
Ključne besede: šola vožnje, korupcija, sistemska korupcija, vozniki začetniki, usposabljanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.04.2019; Ogledov: 1537; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (867,95 KB) |
3. Razvoj modela sistemske dinamike investiranja in donosnosti kapitala v organizacijiDamijan Kozina, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv stopnje investiranja in zadolževanja posamezne organizacije na njeno finančno stanje. S pomočjo modela želimo opredeliti postopek, s katerim lahko določimo optimum med investiranjem in zadolževanjem v organizaciji. Ustrezno razmerje med investiranjem in zadolženostjo pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju organizacije in celotnega okolja. Obravnavanih je več možnih simulacijskih scenarijev. Prevelika zadolženost zavira gospodarsko rast, vendar po drugi strani premajhna stopnja investiranja tudi ne zagotavlja napredka. Z razvitim modelom kvantitativno podpremo strategijo organizacije za uspešno delovanje na dolgi rok. Razvit je bil delujoč simulacijski model, ki upošteva stopnjo investiranja in zadolževanja v obravnavani organizaciji in prikaže rezultate simulacije. Opredeljeni so ustrezni vhodni parametri modela, ki zagotavljajo kar najboljši rezultat za posamezno organizacijo. Uporabljena je metodologija sistemske dinamike z obravnavo ključih povratnih zank. Izdelan je simulacijski model, podprt z aplikacijo, ki je testirana z uporabo testnih primerov in vključenimi različnimi scenariji. Simulacijski model je izdelan z orodjem Powersim ter realiziran s programskim jezikom JavaScript, dostopnim na svetovnem spletu.
Ključne besede: sistemska dinamika, modeliranje in simulacija, investiranje, donosnost, zadolževanje, kapital, korupcija, integriteta, trajnostni razvoj, organizacija, JavaScript, SVG
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 2505; Prenosov: 169
Celotno besedilo (978,44 KB) |
4. Sistemska korupcija v Sloveniji : magistrsko deloAna Gajić, 2014, magistrsko delo Opis: Z vidika kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete je sistemska korupcija eden najbolj uničujočih pojavov moderne družbe. Posledice sistemske korupcije so vidne ob finančnem izčrpavanju države, paralizi državnega aparata, nezaupanju ljudi v politiko, družbeni degradaciji in kolapsu družbenih vrednot. Pri sistemski korupciji se soočamo z načrtno zlorabo države s strani političnih elit, ki sistemsko korupcijo dopuščajo oziroma je ne odpravljajo, zaradi svojih materialnih koristi. Politični odločevalci imajo monopol odločanja pri oblikovanju politik, legalizaciji oziroma uzakonjanju izbranih predpisov in implementaciji zakonodaje, zato imajo vse vzvode, da pripravljajo zakonodajo po svoji meri. Javni uslužbenci in politiki lahko v tej tako imenovani sistemski korupciji, ki jo razumemo tudi kot velika korupcija oziroma korupcija elit sodelujejo ali pa jih interesne grupacije izkoristijo zgolj kot instrument za dosego svojega cilja. Z analizo poglobljenih intervjujev z devetimi uglednimi slovenskimi strokovnjaki in raziskovalci smo skušali opredeliti pojem sistemske korupcije ter izpostaviti tveganja za njen obstoj. Ugotovitve kažejo, da imamo v Sloveniji največ težav z Veliko korupcijo v zdravstvu, gradbeništvu, bančništvu, posebej pa na področju javnih naročil. Sprego korupcije omogočajo posamezniki ali skupine, ki jim je pridobivanje lastne premoženjske koristi pomembnejše od svojega poslanstva, to je skrb za javno dobro. Na podlagi tega smo v Sloveniji priča zlorabam državnega aparata, pod pretvezo “demokratičnega” sprejemanja zakonodajnih rešitev. To dejstvo potrjujejo tudi ugotovitve, da je v Sloveniji skorajda nemogoče poimensko sledenje strokovnih svetovalcev, ki skrbijo za domnevno znanstveno zbrane informacije, na podlagi katerih odločevalci pripravljajo zakonske spremembe. S tem lahko govorimo o popolnem ujetju države kot tudi o onemogočenem delu državnih organov, ki pravzaprav ostajajo brez resnih orodij za odpravljanje sistemske korupcije. Obenem pa politika “skrbi” da se policija, tožilstvo, še manj pa neodvisni državni organi, ne zmorejo kadrovsko, finančno in strokovno boriti zoper to patološko boleznijo modernega časa, ki še zdaleč ni omejena zgolj na slovenski prostor.
Ključne besede: korupcija, sistemska korupcija, preprečevanje, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 31.07.2014; Ogledov: 4052; Prenosov: 908
Celotno besedilo (3,31 MB) |
