Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sistemizacija dela je pomemben vir konkurenčne prednosti v podjetjih. V proizvodnih podjetjih, kjer se v današnjem času delovni procesi nenehno spreminjajo zaradi tehnološkega napredka, ima sistemizacija še večjo vrednost. Stari procesi se izboljšujejo, nekatere tehnike postanejo zastarele in se ne uporabljajo več, ustvarjajo se nove metode in nove naprave za izvajanje dela, vse to pa se dogaja hitro in brez premora. Zato so podjetja prisiljena te spremembe spremljati in jih vključiti v delo, vendar to ni vedno enostavno. V diplomskem projektu smo preučili sistemizacijo in vse potrebne elemente za izvedbo. Opredelili smo namen sistemizacije, njeno vsebino in kako se lahko uporabi. Na podlagi analize delovnih mest je mogoče ustvariti nova delovna mesta ali jih preoblikovati, nepotrebna delovna mesta pa se lahko ukinejo. Tako kot se spreminjajo procesi, se ob njih spreminja tudi zahtevnost delovnih mest, ki vpliva na določanje osnovne plače. Obravnavan je problem v izbranem podjetju, kjer zaradi hitrosti in velikega števila sprememb sistemizacija ni bila smiselna in se je sistem samo dopolnjeval. To pa je povzročilo nepreglednost sistema, ki ni bil več primeren za uporabo. Spremembe je treba prikazati v opisih delovnih mest, da imajo zaposleni vse informacije o poteku dela, odgovornostih, nalogah itd. Primerni opisi delovnih mest pa so osnovna podlaga za določanje zahtevnosti in posledično tudi primerne plače, kar je tudi osrednja tema raziskovalnega dela diplomskega projekta.
Ključne besede: sistemizacija, analiza, zahtevnost, opis dela, plačni sistem.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 1468; Prenosov: 301
Celotno besedilo (794,88 KB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo delovnih mest v konkretnem delovnem okolju. V podjetju Kavarent Damjan Jelenko s. p. se do zdaj niso ukvarjali z analizo in sistemizacijo delovnih mest. Menijo, da ne potrebujejo sistemizacije, saj ta v slovenski zakonodaji ni potrebna, če ima podjetje manj kot deset zaposlenih. Delavci posledično ne vedo, kaj so njihove ključne naloge in dolžnosti, podjetje ima težave pri zaposlovanju in tako je celotna slika podjetja neorganizirana. V teoretičnem delu smo na kratko opisali najpomembnejše pojme, ki se pojavljajo v literaturi, in opredelili različna mnenja avtorjev o posameznih pojmih. V empiričnem delu smo predstavili osnovne podatke, ki smo jih zbrali za analizo delovnih mest, jih opisali in na podlagi vprašalnikov, intervjuja in lastnega opravljanja dela pripravili opis delovnih mest. S tem diplomskim delom smo pripravili predlog za sistemizacijo delovnih mest. Prav tako smo podjetju predstavili opis delovnih mest, ki bi ga želeli uvesti v organizacijo. S pomočjo analize dela vsak delavec ve, kaj so njegove naloge in dolžnosti in tako lahko pripomore k boljši organiziranosti podjetja. Z upoštevanjem analize dela bi podjetje pristopilo k bolj urejenemu sistemu dela.
Ključne besede: Sistemizacija delovnih mest, analiza dela, opis delovnega mesta, organizacija, kompetence
Objavljeno v DKUM: 28.03.2018; Ogledov: 1840; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: V magistrskem delu smo želeli oblikovati poklicni profil blagajnika oziroma določiti minimalni standard znanj, veščin in kompetenc za delovno mesto blagajnika v bančnem sektorju. V Sloveniji ni poklicne kvalifikacije za to delovno mesto, zato smo želeli analizirati in ugotoviti, kaj mora imeti kandidat za zasedanje in uspešno opravljanje tega delovnega mesta. Vsaka banka ali hranilnica ima svoje zahteve in znotraj interne sistemizacije opredeljena dela, naloge in kompetence. Glede na to, da je v bančnem sektorju veliko blagajnikov, smo želeli poenotiti in določiti minimalni standard za to delovno mesto. V zelo obsežni raziskavi smo ugotovili, katere so ključne kompetence, katere naloge in dela so najpomembnejša, katera znanja in izobraževanja se zahteva od blagajnika. Pogledali smo tudi razpise za delovna mesta v določenem obdobju iz Zavoda za zaposlovanje RS. Največji poudarek se daje na trženje in komunikacijo, saj so blagajniki prvi, ki navežejo oziroma ohranjajo stik s strankami. Pomembno je tudi, da so blagajniki natančni, korektni, verodostojni, urejeni, poznajo storitve in produkte, ki jih ponujajo. Blagajnik je torej prva oseba, s katero vzpostavimo stik, ko vstopimo v banko. Pravi pristop in odnos blagajnika pa je način, kako privabi stranko in tudi povečuje zaupanje v banko.
Ključne besede: - Poklicni profil blagajnikov - Bančni sektor - Kompetence - Sistemizacija - Delovno mesto - Dela in naloge
Objavljeno v DKUM: 23.11.2016; Ogledov: 2045; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,66 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo natančneje pogledali možnosti in postopke za sistemizacijo novih samostojnih organizacijskih oblik na področju zdravstvene nege, kjer bi bila medicinska sestra nosilka dejavnosti. Na področju enterostomalne terapije bi bilo tako delovno mesto mogoče vključiti v organizacijsko shemo kot samostojno delovno mesto ali samostojno službo zdravstvene nege, oboje pa smiselno na nivoju bolnišnice. Ker je lahko ena od preprek za dosego cilja slabo poznavanje in vključevanje medicinskih sester v kadrovsko organizacijske postopke, smo izvedeli raziskavo, v kateri nas je zanimalo, koliko te postopke poznajo in v njih sodelujejo. Podobna vprašanja smo postavili tudi kadroviku institucije in v razpravi primerjali rezultate ankete ter odgovore iz intervjuja. Na osnovi intervjuja smo povzeli tudi postopek in aktivnosti, ki se v izbrani instituciji vodijo v procesu sistemizacije novega delovnega mesta. Da bi postopek sistemizacije čim bolje spoznali, smo pregledali zakonske podlage in zbrali najpomembnejše informacije, ki jih potrebujemo pri pripravi sistemizacije novega delovnega mesta. V zaključku smo povzeli vse zbrane informacije in jih, na nivoju izbrane institucije, uredili in pripravili v teoretični model sistemizacije delovnega mesta enterostomalnega terapevta v bolnišnici, z informacijami, potrebnimi za umestitev v organizacijsko shemo in obrazložitev potrebe po novi službi/delovnem mestu, pripravo pobude in vzorcem opisa del in naloga za delovno mesto enterostomalnega terapevta ter vodjo službe enterostomalne terapije.
Ključne besede: zdravstvena nega, enterostomalna terapija, sistemizacija delovnega mesta
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1363; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: V nalogi bo predstavljeno preoblikovanje modela vrednotenja delovnih mest v velikem podjetju. Od nastanka trenutno veljavnega vrednotenja delovnih mest v podjetju pred dvema desetletjema se je večina izvajalskih procesov v podjetju spremenila, posodobila in prilagodila poslovnemu okolju, zahtevam strank in spremembam tehnologije. V širšem okolju je prišlo do sprememb visokošolskega sistema izobraževanja z uvedbo bolonjske reforme. Procesne in tehnološke spremembe v podjetju so bile implementirane na delovna mesta skozi spremembe ključnih nalog v opisih delovnih mest, novi izobraževalni izidi bolonjskega sistema pa so bili uvedeni v sistemizacijo kot dodatek k obstoječim pogojem. Vrednotenje delovnih mest tem spremembam ni moglo v celoti slediti, predvsem zaradi formalnih podlag v obstoječi podjetniški kolektivni pogodbi. Zaradi navedenega se je uprava podjetja odločila, da je prenova vrednotenja delovnih mest eden od srednjeročnih strateških ciljev podjetja. Vrednotenje delovnih mest v obravnavanem podjetju temelji na razvrstitvi delovnih mest v skupine zahtevnosti. Z razvrstitvijo delovnih mest po zahtevnosti je povezana razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede in določanje osnovne plače posameznemu zaposlenemu. Ustrezna rešitev je posodobitev in preoblikovanje modela vrednotenja delovnih mest. V nalogi bo skozi ta proces prikazana določitev značilnosti modela: posameznih skupin zahtevnosti, določitev kriterijev in njihovega vpliva na zahtevnost, ocena zahtevnosti delovnih mest in njihova umestitev v modelu. Določitev tarifnih razredov in plačnih količnikov ni cilj in predmet te naloge. Diplomska naloga bo s svojo vsebino bistveno prispevala k reševanju konkretnega problema v podjetju.
Ključne besede: zahtevnost dela, delovno mesto, sistemizacija delovnih mest, model vrednotenja delovnih mest
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 2270; Prenosov: 377
Celotno besedilo (1,08 MB)