| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Merjenje uspešnosti davčnega organa
Denis Žunić, 2016, diplomsko delo

Opis: Merjenje uspešnosti davčnim organom omogoča spremljanje svojega delovanja in upravljanje organizacije v smeri doseganja zastavljenih ciljev. Rezultati merjenja se kažejo v naboru kazalnikov, ki posegajo v finančna in nefinančna področja delovanja davčnega organa, podajajo informacije v kvalitativni in kvantitativni obliki, ter prikazujejo stopnjo učinkovitosti in uspešnosti na strateški, operativni ter individualni ravni. Dodatna vloga merjenja uspešnosti davčnih organov se kaže tudi kot orodje za dokazovanje upravičenosti porabe proračunskih sredstev, ter zagotavljanje transparentnosti in odgovornosti. Za namene merjenja je potrebno vzpostaviti sistem merjenja uspešnosti, ki vsebuje davčnemu organu prilagojene kazalnike, ti pa temeljijo na prej postavljenih ciljih organizacije. Pod okriljem nekaterih organizacij, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska komisija, ipd. so nastala določena orodja, ki davčnim organom omogočajo merjenje in ocenjevanje uspešnosti. Ta orodja delimo v dve skupini in sicer: ocenjevalni okvirji za ocenjevanje uspešnosti posameznega davčnega organa, ter baze podatkov o davčnih organih. Ocenjevalni okvirji vsebujejo nabor kazalnikov, ki jih davčni organi lahko uporabijo pri merjenju svoje uspešnosti, baze podatkov pa so uporabno orodje za medsebojno primerjavo delovanja nacionalnih davčnih organov. Primerjalna analiza ali benchmarking davčnim organom z analiziranjem dela drugih davčnih organov in njihovih delovnih praks, omogoča dostop do informacij, ki bodo pripomogle pri procesu izboljševanja delovanja davčnega organa. Zaradi razlik v strukturi in organiziranosti davčnih organov, ter drugačnih pristojnostih in zadolžitvah, primerjanje delovanja davčnih organov v nekaterih primerih ni mogoče. V teh primerih je primerno porazdeliti davčne organe s podobnimi lastnostmi po skupinah, ter nato znotraj teh skupin izvajati primerjalno analizo.
Ključne besede: Uspešnost, učinkovitost, kazalniki, sistemi merjenja uspešnosti, benchmarking.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2016; Ogledov: 2016; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (600,87 KB)

2.
NEVSILJIVO MERJENJE UPORABNOSTI SPLETNIH APLIKACIJ
Peter Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Hiter razvoj spletnih aplikacij in storitev zahteva učinkovit pristop k identifikaciji uporabnostnih težav. Odgovor lahko najdemo v nevsiljivem, delno ali popolno avtomatiziranem zajemu uporabnostnih podatkov, medtem ko uporabnik storitev uporablja v svojem naravnem okolju in kontekstu. V delu smo na osnovi temeljnih izhodišč uporabnosti opredelili pojem nevsiljivega merjenja uporabnosti spletnih aplikacij, predstavili osnovni koncept avtomatizacije zajema vedenjskih in stališčnih podatkov ter njihovo analizo skozi performančne metrike in metrike samoporočanja. Koncept nevsiljivega merjenja uporabnosti smo preizkusili na spletni aplikaciji za trženje preko telefona. Implementirali in zajeli smo interakcijo uporabnika pri izvajanju dveh ključnih opravil aplikacije in ugotovili, da lahko z analizo zajetih podatkov dobro ocenimo doseganje zastavljenih performančnih ciljev, ki so hkrati tudi dober posredni pokazatelj potencialnih težav ali priložnosti za izboljšanje uporabnosti storitve. Ključni pogoj za uspešno nevsiljivo merjenje pa je implementacija kredibilnega in zanesljivega zajema podatkov, kar se lahko v praksi izkaže kot težavno opravilo.
Ključne besede: uporabnost, informacijski sistemi, nevsiljivo merjenje, avtomatizacija merjenja uporabnosti, spletne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 15.04.2016; Ogledov: 1737; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
ANALIZA MERILNIH SISTEMOV V SERIJSKI PROIZVODNJI
Blaž Zidanič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava področje analize merilnih sistemov v serijski proizvodnji, povezavo s standardom SIST-TS ISO/TS 16949:2010, zahteve po planiranju in izvajanju revalidacij merilnih sistemov. Uvedena metoda revalidacij temelji na osnovi P-FMEA – ocene tveganja. Opisane so metode, uporabljene za analizo merilnih sistemov, izvedene so bile analize najbolj karakterističnih merilnih sistemov, komentirani rezultati, na podlagi rezultatov izvedenih analiz so vpeljane izboljšave tam, kjer je to bilo potrebno. Namen naloge je tudi to, da se merilne sisteme združi v tipe merilnih sistemov tam, kjer je to možno.
Ključne besede: merilni sistemi, kakovost, merjenja, planiranje analiz merilnih sistemov
Objavljeno v DKUM: 30.03.2016; Ogledov: 2528; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (4,77 MB)

4.
Postavitev sistema indikatorjev za merjenje uspešnosti razvoja mesta
Jasmina Mavrič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Mesta predstavljajo gonilno silo razvoja v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju in so odraz prostorske organizacije človeške družbe. Današnja globalna mesta imajo pred seboj nove izzive, saj niso več samozadostna, temveč vpeta v širše, globalno dogajanje. Nadalje so mesta oz. strateške mestne regije vse bolj pomemben akter v globalni ekonomiji, pr čemer se vpliv nacionalnih držav manjša, vpliv mest in mestnih regij pa narašča. Proces globalizacije se odraža v vse večji težnji po doseganju konkurenčnosti mest in izkoristkih globalnih trendov. Prostorski in organizacijski učinki globalizacije se na nivoju mest kažejo v koncentraciji finančnih in ostalih specializiranih storitev, deindustrializaciji, spremembi rabe tal ter naraščajočem pomenu informacijsko komunikacijskih tehnologij Zadnjih dvesto let civilizacije obsežno definira raznolikost vizij o mestih. Naše razmerje z mestom sega tako na področje okolja, kakor tudi ekonomije in kakovosti življenja. Tehnologija, globalizacija in naraščajoča kompleksnost življenja postavljajo mesta v središče gospodarske razvitosti in družbenega napredka. Mesta tako postajajo središča inovacij, globalizacije, urbanizacije, znanstvenih odkritij in generacije širjenja informacij, obenem pa po »naravni konstrukciji«, optimalna družbena enota za implementacijo sprememb in izboljšanja življenja ljudi. Sicer majhna, ker razpolagajo z zadostno povezanostjo skupnosti za odobritev in sprejem novih programov, a hkrati zadosti velika za prikaz demonstrativnih učinkov; predstavljajo glasnike prihodnosti v smislu: »spremeni mesta, spremeni svet«. Dejavniki uspešnosti posameznih evropskih mest se med seboj razlikujejo, vendar imajo kljub različnosti tudi skupen imenovalec. Vsa mesta so se pri reševanju raznolike problematike v raznovrstnih okoljih opredelila za pet ključnih strateških korakov: oblikovanje vizije in strategije mesta, izgrajevanje zaupanja v mesto, vzpostavljanje partnerstev, pritegnitev specifičnih dejavnikov in izvedbo ključnih projektov. Ob upoštevanju dejstva, da postajajo prav mesta generator gospodarskega napredka in vir rasti nacionalnega gospodarstva, se poraja potreba po prepoznavanju stopnje razvoja in pregledu nad rangiranjem in umeščenostjo razvojne stopnje mesta in regije oz. prepoznavanje stopnje kategorizacije, od katere je odvisna priprava ustreznih strateških in razvojnih smernic mesta in urbane regije. Da bi jih lahko primerjali med seboj po stopnji njihove razvojne uspešnosti, se je izoblikovala potreba po razvoju indikatorjev oz. skupine le-teh, ki merijo uspešnost mest, reprezentativnih in primerljivih med posameznimi državami in njihovo rigoroznostjo, ki omogoča verifikacijo tudi drugim. Upoštevajoč to nujnost, obstaja danes mnogo različnih indikatorjev mest oz. urbanih indikatorjev in veliko institucij, ki si prizadevajo za kompilacijo in analizo tovrstnih podatkov. Tudi sistemi merjenja uspešnosti, razviti za lastne potrebe, v nekaterih mestih že izkazujejo določeno stopnjo izvedljivosti merjenja. Temeljni problem pa predstavljajo njihova nestandardiziranost, nekonsistentnost in neprimerljivost (časovno in med različnimi primerjanimi mesti), odobriti pa jim tudi ne moremo uporabe v širšem okviru (benchmark) primerjalnih situacij. Teoretična izhodišča in nabor indikatorjev mednarodnih institucij kot nosilcev merjenja se največkrat nanašajo na kontekst primerjave globalnih mest, kar je v sklopu držav, ki jih opredeljuje npr. veliko število prebivalcev, razumljivo, pričakovano in smiselno. Posledično se moramo na primeru preučevanja srednje velikih mest vprašati o uporabnosti metodologije in indikatorjev, ki jih največkrat na primerih velikih, globalnih mest uporabljajo mednarodno priznane institucije.
Ključne besede: Mesto, regija, sistemi merjenja, indikatorji, razvrščanje mest, globalizacija, urbanizacija, konkurenčnost, kakovost bivanja
Objavljeno v DKUM: 23.09.2014; Ogledov: 2619; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (10,64 MB)

5.
ANALIZA MERILNEGA SISTEMA ZA MERJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Sebastjan Kristan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava meritve električne energije, ki morajo zagotavljati čim bolj točne merilne rezultate. V razvoju sodobne elektrotehnike se je sistem posodobil iz indukcijskih merilnikov električne energije v pametne elektronske merilnike električne energije. Cilj diplomskega dela je ugotoviti prednosti »pametnega« elektronskega števca in spoznati njegove prednosti za analizo končnih podatkov ter uporabnost izmerjenih podatkov za analizo elektroenergetskega sistema.
Ključne besede: električna energija, merilni instrumenti, digitalni prenos podatkov, napredni sistemi merjenja
Objavljeno v DKUM: 06.11.2012; Ogledov: 2816; Prenosov: 481
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici