1. Vpliv časovnih zamikov prenosa prometnih informacij z uporabo its in c-its sistemovIva Meglič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava časovne zamike pri prenosu prometnih informacij preko inteligentnih transportnih sistemov (ITS) in kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) na avtocestnem odseku med predoroma Jasovnik in Trojane. Namen raziskave je oceniti učinkovitost obstoječih sistemov obveščanja ter vpliv časovnih zamikov na pravočasno informiranost voznikov v primeru pojava izrednega dogodka v predoru Trojane.
Analiza je bila izvedena na osnovi reprezentativnega dne, 16. 10. 2024, pri čemer sta bili proučeni jutranja in popoldanska konična ura prometa. Primerjali smo delež voznikov, ki v obdobju od nastanka izrednega dogodka do prejema obvestila preko prometnih portalov (ITS) in mobilne aplikacije PROMET+ (C-ITS) niso bili pravočasno obveščeni.
Rezultati kažejo, da C-ITS omogočajo hitrejši in zanesljivejši prenos prometnih informacij v primerjavi s klasičnimi ITS, kar prispeva k boljši odzivnosti voznikov in zmanjšanju tveganja za prometne nesreče. Za nadaljnje izboljšanje obveščanja in varnosti v prometu bi bila ključna celovita integracija hibridne komunikacije C-ITS, ki vključuje mobilno ter mikrovalovno komunikacijo z obstoječimi ITS sistemi, in nadgradnja prometne infrastrukture. Ti ukrepi bi omogočili natančnejše in hitrejše obveščanje voznikov, optimizacijo odzivnih časov ob izrednih dogodkih ter izboljšanje varnosti in pretočnosti prometa na avtocestnem omrežju.
Ključne besede: inteligentni transportni sistemi (ITS), kooperativni inteligentni transportni sistemi (C-ITS), hibridna komunikacija, prenos prometnih informacij
Objavljeno v DKUM: 21.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,15 MB) |
2. Optimizacija sprotnega nastavljanja parametrov regulatorja z uporabo hibridnih mehkih sistemovMatevž Rakun, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj in uporabo hibridnih mehkih sistemov za sprotno optimizacijo parametrov proporcionalno-integrirno-diferencirnih regulatorjev v realnem času. Izvedena sta bila pregled in primerjava različnih obstoječih algoritmov hibridnih mehkih sistemov, poudarek pa je na hibridnem sistemu, ki združuje optimizacijo z roji delcev in mehko sklepanje kot najbolj obetavno rešitev. V okviru raziskave je bil analiziran vpliv različnih dejavnikov in parametrov na učinkovitost regulatorja, da bi se doseglo čim bolj optimalne rezultate. Učinkovitost predlaganega sistema je bila ovrednotena s simulacijami, rezultate pa se je primerjalo s tradicionalnimi proporcionalno-integrirno-diferencirnimi regulatorji. Ugotovitve potrjujejo, da hibridni mehki sistemi omogočajo izboljšano regulacijo zlasti pri kompleksnih in nelinearnih procesih.
Ključne besede: hibridni mehki sistemi, optimizacija z roji delcev, regulator PID
Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (5,30 MB) |
3. Amorfna moč fotonapetostnih sistemov : diplomsko deloDomen Kuhar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava analizo amorfne moči treh vrst fotonapetostnih sistemov: fiksnega fotonapetostnega sistema, hibridnega sončnega sistema in sledilnega fotonapetostnega sistema, v različnih časovnih obdobjih. V okviru diplomske naloge so bili uporabljeni podatki meritev proizvodnje električne energije na 5-minutnih časovnih intervalih. Rezultati predstavljajo podroben vpogled v dinamiko proizvodnje električne energije skozi različna časovna obdobja. Poleg analize amorfne moči posameznega sistema je bila izvedena tudi analiza faktorja razpoložljivosti v odvisnosti od deleža nazivne inštalirane moči posameznega sistema. Na podlagi omenjenih analiz je mogoče ugotoviti, kateri sistem najbolje izkoristi razpoložljivo sončno energijo v spremenljivih vremenskih razmerah skozi celotno leto.
Ključne besede: amorfna moč, faktor razpoložljivosti, fotonapetostni modul, fotonapetostni sistemi, proizvodnja električne energije
Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,76 MB) |
4. Uporaba visokotemperaturne toplotne črpalke za daljinsko hlajenje hiš : diplomsko deloAnđela Turudić, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev daljinskega sistema za hlajenje stanovanjskih objektov, ki deluje s pomočjo visokotemperaturne toplotne črpalke. Diplomsko delo vsebuje tudi energetski izračun hladilne in toplotne obremenitve objektov, saj se lahko poleg hlajenja poleti uporablja tudi za ogrevanje pozimi. Informativna hladilna in toplotna moč sta prikazani tudi s pomočjo programa »Knauf Insulation Energija 2017«. Na podlagi rezultatov smo dimenzionirali visokotemperaturno toplotno črpalko voda/voda. Ena izmed prednosti tega hladilnega sistema v primerjavi s klimatskimi napravami je enakomernost temperature celotnega hlajenega prostora. Glede na to, da moramo prenehati z izkoriščanjem uporabe premoga tudi za ogrevalne sisteme, bi bil naš sistem s toplotno črpalko ena izmed boljših rešitev za naselja, ki uporabljajo ta energent. Na koncu dela smo predstavili analizo stroškovne učinkovitosti.
Ključne besede: toplotna črpalka, hladilni sistemi, daljinsko hlajenje, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (4,93 MB) |
5. Energetska učinkovitost in trajnost visokonapetostnih sistemov : diplomsko deloDušan Popović, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na pomen trajnostnega razvoja energetskih sistemov, zlasti vioskonapetostnih sistemov, ki so ključni za stabilno oskrbo z energijo. Avtor raziskuje, kako izboljšati učinkovitost teh sistemov in zmanjšati njihov ekološki vpliv. Poudarek je na prehodu k obnovljivim virom energije, povečanju energetske učinkovitosti ter vključevanju naprednih tehnologij, kot so pametna omrežja. Delo se ukvarja tudi s političnimi in ekonomskimi izzivi pri uvajanju trajnostnih praks v energetskem sektorju ter pomembnostjo mednarodnega sodelovanja in inovacij za doseganje trajnostnega razvoja.
Ključne besede: Energija, učinkovitost, visokonapetostni sistemi
Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,09 MB) |
6. Razvoj in implementacija električnih sistemov za električni dirkalnik Formula Student : magistrsko deloJure Pigac, 2024, magistrsko delo Opis: Zaradi potrebe po elektrifikaciji dirkalnikov na študentskih tekmovanjih Formula Student se je tudi ekipa iz Univerze v Mariboru odločila za razvoj prvega električnega dirkalnika. V okviru te magistrske naloge je bil razvit in implementiran električni sistem dirkalnika GPE24. Pri delu smo se osredotočili na električni pogonski sistem, visokonapetostni sistem, nizkonapetostni sistem, nizkonapetostni akumulator in električno stopalko za plin. Pripravljene so bile arhitekture posameznih sistemov, električne sheme, risbe kabelskih snopov, simulacija pospeševanja vozila, preračuni komponent in 3D modeli posameznih podsistemov. Na koncu so bila izvedena tudi testiranja ustreznosti nizkonapetostnega akumulatorja in električne stopalke za plin.
Ključne besede: Električni dirkalnik, Formula Student, Električni sistemi
Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (11,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Razvoj reaktivnih zalednih sistemov na osnovi platforme QuarkusNik Kovačević, Luka Pavlič, 2024, magistrsko delo Opis: V sodobnem mikrostoritevenem okolju se pogosto soočamo z visokimi stroški oblačne infrastrukture. Zato smo v magistrski nalogi raziskali reaktivne zaledne sisteme, ki omogočajo boljšo učinkovitost in nižjo porabo strojnih virov pri obdelavi zahtev. Osredotočili smo se na reaktivni zaledni sistem v ogrodju Quarkus, primerjali pa smo ga s tradicionalnima zalednima sistemoma v ogrodjih Quarkus in Spring Boot.
V nalogi smo implementirali reaktivni zaledni sistem v ogrodju Quarkus in ga primerjali s tradicionalnima zalednima sistemoma, pri tem pa smo identificirali vse izzive, s katerimi smo se soočili skozi celoten cikel razvoja. V okviru testiranja smo simulirali visoko obremenitev s pošiljanjem sočasnih zahtev in ugotovili, da reaktivni pristop kaže krajše čase obdelave in nižjo porabo virov. Pri izbiri pristopa je potrebno uravnotežiti višje stroške razvoja reaktivnega sistema z možnimi prihranki pri oblačnih stroških.
Ključne besede: Quarkus, Spring Boot, zaledni sistemi, reaktivni zaledni sistem
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,63 MB) |
8. Naprednejši oddaljen dostop in nadzor instrumentov podjetja MetrelJakob Kordež, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavimo načine oddaljenega dostopa in nadzora do vgrajenih sistemov, naštejemo probleme, ki jih srečamo pri implementaciji in uporabi, ter predstavimo rešitve, ki so na voljo. Predstavljene rešitve nato uporabimo za implementacijo sistema za oddaljen dostop do naprave in demonstriramo njegovo delovanje. Delo zaključimo z analizo rešitve v različnih okoliščinah in s simuliranjem raznih problemov ter preverjanjem odziva sistema. Ugotovili smo, da je neposredna povezava najbolj zanesljiva in omogoča najmanjšo zakasnitev, vendar ni vedno izvedljiva. V takih primerih je priporočljiva uporaba posredniškega strežnika, ki zagotavlja povezljivost tudi takrat, ko neposredna povezava ni mogoča.
Ključne besede: Oddaljen dostop, posredniški strežnik, neposredna povezava, vgrajeni sistemi
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,09 MB) |
9. |
10. Izvedba nadzora nad elektronskimi vinjetami v RS : diplomsko deloBernarda Furjan, 2024, diplomsko delo Opis: Za uporabo cestninskih cest je treba plačati cestnino, katere višino določi Vlada Republike Slovenije. Za plačilo cestnine se uporabljata dva cestninska razreda, to sta Darsgo in e-vinjetni sistem. Razvrstitev vozila v cestninski razred je odvisna od najvišje dovoljene mase vozila. Družba za avtoceste Republike Slovenije (v nadaljevanju: DARS ) je edini upravljavec cestninskih cest in s pobrano cestnino plačuje vzdrževanje in gradnjo cest, prav tako izvaja nadzor nad pravilnim cestninjenjem
V diplomskem delu smo se osredotočili na elektronski vinjetni sistem. Ta je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) zaživel leta 2021 in s tem je DARS uvedel popolno digitalizacijo cestninjenja. Elektronska vinjeta je vezana na registrsko označbo vozila, zato mora biti uporabnik pri nakupu e-vinjete dosleden. Sistem e-vinjete deluje na podlagi ANPR-tehnologije, ta pa deluje tako, da samodejno prepozna registrsko označbo. DARS je postavil po avtocestnem omrežju stacionarne kamere, s katerimi cestninski nadzorniki izvajajo nadzor nad pravilnim cestninjenjem tako na terenu kot iz zaledne pisarne. Pri svojem delu pa ne uporabljajo samo stacionarne kamere, temveč še druge. Cestninski nadzornik nadzoruje mimo vozeča vozila ter ugotavlja skladnost oz. neskladnost cestninjenja. Vozila so posredovana kot nadzorni dogodek. Sistem ima nastavljene algoritme in pravila na način, da ob najmanjšem sumu posreduje nadzorni dogodek v ročno preverjanje. Zaradi velikega števila posredovanih dogodkov, ki zahtevajo ročno obravnavo, fizično ni izvedljivo, da bi lahko nadzorniki vse tako nastale nadzorne dogodke obdelali ter nato dejanske kršitve še obravnavali in izpeljali celoten prekrškovni postopek. Tako sistem onemogoča, da bi bile kamere prižgane 24 ur vse dni v letu.
S pomočjo umetne inteligence ter na novo nastavljenih algoritmov v sistemu bi lahko dosegli, da sistem posreduje le tiste dogodke, ki so dejanske kršitve. S tem bi zagotovili, da bi se nadzor izvajal 24 ur na dan in da bi bil sistem e-vinjete učinkovitejši in optimalen.
Ključne besede: e-vinjeta, cestninski sistemi, DARS, cestninski nadzor, cestnina
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,77 MB) |
