| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
AVTOMATSKO IDENTIFICIRANJE, KLASIFICIRANJE, TEHTANJE IN LOCIRANJE V SISTEMU ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV
Zoran Omerzu, 2016, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je uveljavljena praksa, da se stroški zbiranja komunalnih odpadkov obračunavajo glede na velikost posode, število oseb oziroma kvadrature objektov. Že nekaj časa s pomočjo zbiralnic in zbirnih centrov oz. centrov za predelavo odpadkov, vsaj po določenih občinah v Sloveniji, zgledno ločujemo odpadke. Iz leta v leto količina ločeno zbranih frakcij narašča. Tako lahko uporabnikom storitev zbiranja komunalnih odpadkov, z zglednim ločevanjem, ostane v njihovih posodah za mešane komunalne odpadke, zelo malo odpadkov. Nepravično do uporabnikov teh storitev je, da zaradi manjše količine ostanka odpadkov posledično ne plačujejo tudi manj smetarine. Veliko truda je bilo vloženega v vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov na izvoru. Prav pa bi bilo še tehnologijo zbiranja komunalnih odpadkov nadgraditi s sodobnim informacijskim sistemom, ki bi olajšal poslovanje gospodarskih družb in neposredno vplival na motiviranje uporabnikov teh storitev, kar bi imelo pozitivne učinke še na ekologijo. V magistrskem delu iščemo sodobno tehnologijo, ki bi v sistemu zbiranja komunalnih odpadkov omogočala avtomatsko identifikacijo uporabnika te storitve, klasifikacijo vrste odpadka oziroma posode, tehtanje oddane količine odpadkov ter lociranje, tako samih vozil kot posod za odpadke.
Ključne besede: avtomatska identifikacija, dinamično tehtanje, lociranje, zbiranje komunalnih odpadkov, komunalni odpadki, sistem ravnanja z odpadki, optimizacija transportnih poti, modeliranje v prometu
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1531; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

2.
Organizacijski model ravnanja s komunalnimi odpadki v Republiki Sloveniji
Barbara Avčin Tržan, 2013, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je področje ravnanja s komunalnimi odpadki urejeno z zakonodajnim okvirom, ki predpisuje in obvezuje občine, da vzpostavijo javna podjetja ravnanja s komunalnimi odpadki, kamor spada zbiranje, obdelava in odlaganje odpadkov. Med obveznosti sodijo zagotovitev primerne infrastrukture, doseganje predpisanih deležev ločeno zbranih frakcij in ustrezna obdelava odpadkov ter odlaganje ostankov na tehnično primerna odlagališča (zakon 1, 2006, uredba 1, 2006, uredba 2, 2010, uredba 3, 2011, uredba 4, 2011, odredba 1, 2001, operativni program 1, 2008, operativni program 4, 2013). Velika razdrobljenost in nepovezanost slovenskih občin ter pomanjkanje ustrezne strategije in aktivnosti pri vzpostavitvi ustreznih sistemov ravnanja z odpadki se kaže v neprimernosti organizacije sistema ravnanja z odpadki in stroškovno obremenjujočem sistemu za ustanovitelje (občine) in uporabnike (občane). Problem je v tem, da mora v skladu z zakonodajo (zakon 2, 1993) vsaka občina s svojim javnim podjetjem ali koncesionarjem zagotavljati storitve, ki jih kot posamezna občina enostavno ne more. Graditve posameznega objekta MBO (mehansko biološke obdelave odpadkov) in odlagališča ne more izvesti vsaka občina posebej, ker je to s stroškovnega in tehnološkega vidika popolnoma neprimerno. Država je ponudila nepovratna sredstva EU in določen delež lastnih sredstev za vse občine, ki se povežejo v konzorcije (ali podobne oblike) in skupaj zgradijo centre za obdelavo odpadkov ter odlagališča. V celotni finančni perspektivi 2007–2013 je trenutno delujoč en center. V fazi projektiranja jih je še pet. Problematika skupnih medobčinskih projektov in posledično neuspešnost pri izgradnji ustreznih centrov za obdelavo odpadkov je v različnih politikah oblikovanja sistemov ravnanja z odpadki, povezovanju občin, umeščanju objektov, financiranju investicij, vodenju skupnih objektov itd. (operativni program 4, 2013). Na področju zbiranja ločeno zbranih frakcij se je na ravni občin vzpostavil sistem, pri katerem sta stopnja in kakovost ločevanja ustrezna. Za področje obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov pa bi bilo potrebno organizacijsko in lastniško preoblikovanje, ki bi zagotavljanje oziroma izvajanje teh storitev preneslo na raven države. Osnovni namen magistrskega dela je analiza dejavnikov, ki vplivajo na sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in oblikovanje modela, ki bo ustrezen z okoljskega, organizacijskega, tehničnega in ekonomskega vidika ter izvedljiv in transparenten. Oblikovali smo tri različne organizacijske modele in model obstoječega stanja in jih ocenjevali glede njihove ustreznosti in uspešnosti. Uporaba orodja DEXi je bila z izborom in uporabo devetinštiridesetih parametrov, ki opredeljujejo ustreznost modela, odločujoča pri izbiri modela za ravnanje s komunalnimi odpadki z vidika organizacijskih, ekonomskih, tehničnih in okoljsko zakonodajno oblikovanih parametrov. Cilj magistrskega dela je organizacijski model sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bo učinkovit, transparenten in stimulativen. Sistem mora zagotavljati doseganje predpisanih deležev ločenega zbiranja in predelave odpadkov, preusmeriti nastale količine odpadkov z odlagališč v reciklažo, predelavo in termično obdelavo z energetsko izrabo ter omogočati Sloveniji prehod v »družbo recikliranja« do 2020 v skladu z direktivo Evropske unije (direktiva 1, 2008). Rezultati naloge kažejo, da organizacijski model (model 3), ki vključuje prenos dela obveznosti in storitev na državno raven (obdelavo in odlaganje), zbiranje pa ohrani na lokalni ravni, izkazuje najboljše rezultate pri podrobnejši analizi znotraj posameznih razredov uvrstitve modelov in pri kvantifikaciji posameznih parametrov. V primerjavi z vsemi modeli na vseh segmentih je njegova pomanjkljivost le v tem, da ne dosega maksimalne stopnje ločenega zbiranja, temveč optimalno stopnjo glede na zakonodajne zahteve in ekonomsko ceno ločenega zbiranja v odvisnosti od stroškov obdelave odpadkov ter končne optimalne izrabe po
Ključne besede: Javna podjetja, varstvo okolja, komunalni odpadki, sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, DEXi, večkriterijsko odločanje
Objavljeno v DKUM: 12.12.2013; Ogledov: 2040; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 4.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici