1. Vpliv pridelovalnih in predelovalnih dejavnikov na senzorične lastnosti bučnega oljaMartina Jug, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Pridelovalni sistem, sorta ter način praženja oljnih bučnic lahko vplivajo na senzorične lastnosti bučnega olja. Namen poskusa je bil analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, ekološki), sorte (populacijska sorta, hibridna sorta) ter različnih načinov praženja (temperatura, trajanje praženja) na senzorično kakovost in sprejemljivost pri potencialnih potrošnikih. V juniju 2015 smo izvedli senzorično ocenjevanje s pomočjo petstopenjske hedonske lestvice in senzoričnega trikotnika. Netrenirani preskuševalci so na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali (z označenim koncem) določili všečnost šest različnih vzorcev bučnega olja. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da pridelovalni sistem in sorta nimata tolikšnega vpliva, kot ga ima temperatura in trajanje praženja bučnega olja. Bučna olja, ki so bila pražena na višjih temperaturah ter dlje časa, so dobila višje ocene. Opažene so bile tudi razlike med ocenami všečnosti bučnega olja glede na spol preskuševalcev, strokovno področje izobraževanja in pogostost uporabe.
Ključne besede: bučno olje, senzorično ocenjevanje, sorta, sistem pridelave, način praženja
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1751; Prenosov: 320
 Celotno besedilo (1015,19 KB) |
2. |
3. Pridelava češenj brez ostankov fitofarmacevtskih sredstevSimon Mesarič, 2012, diplomsko delo Opis: V letu 2012 smo na posestvu UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus pridelave češenj sorte 'Sunburst', kjer smo preizkušali različne načine varstva pred boleznimi in škodljivci. Prvo obravnavanje je predstavljala pridelava češenj po pravilih integrirane pridelave; drugo obravnavanje je predstavljala pridelava češenj popolnoma brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev; tretje obravnavanje je predstavljala pridelava češenj z uporabo biotskih pripravkov, dovoljenih v ekološki pridelavi. Drugo in tretje obravnavanje je potekalo v prekritem delu vrst. Pred obiranjem smo ocenili delež razpokanih, gnilih in črvivih plodov. V mesecu juniju, ko so češnje dozorele, smo stehtali 100 zdravih, nepoškodovanih plodov. Od vseh plodov na drevesu smo določili delež plodov I. razreda, delež počenih in gnilih plodov. Kot najmanj primerno se je pokazalo obravnavanje, kjer so bila drevesa prekrita s folijo in kjer smo izvajali biotično varstvo rastlin. Pri tem obravnavanju so imela vsa drevesa posameznega obravnavanja skupaj, povprečen pridelek 3,4 kg. Pridelava po sistemu integrirane pridelave je rezultirala z najvišjim pridelkom I. razreda v višini 6,2 kg in se tako potrdila kot najprimernejši način pridelave češenj v pedoklimatskih razmerah podpohorskega pridelovalnega območja.
Ključne besede: Prunus avium, 'Sunburst', pokanje plodov, sistem pridelave
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 2600; Prenosov: 231
Celotno besedilo (169,69 KB) |
4. OCENJEVANJE TRAVNIŠKIH NASADOV Z METODAMA TB IN DEXSašo Pamič, 2009, diplomsko delo Opis: Travniški nasadi predstavljajo neprecenljivo, a žal skrito in zanemarjeno bogastvo, ki se je skozi desetletja ohranjalo skoraj samo od sebe. V tem diplomskem delu je bilo po različnih kriterijih ocenjenih 85 travniških nasadov na področju Prekmurja. Pridobljeni podatki so prikazali trenutno stanje nasadov v naravi, ki je slabo. Za boljše razumevanje in bolj realno in uravnoteženo razlago ocenitve smo izdelali s sistemom DEXi večparametrski model, ki nam je služil za dodatno oceno sadovnjakov. Na podlagi atributov in izdelanih funkcij smo potrdili, da je stanje res slabo. Oba sistema obdelave podatkov, ki se med seboj dopolnjujeta, sta se izkazala kot uporabna za širše območje in bi lahko bila uporabljena za ocenjevanje pri določanju zneska subvencij za ekstenzivne oziroma travniške nasade. Posredno bi sprožili, da bi ta nebrušen diamant, katerega delček najdemo skoraj na vsakem dvorišču v Sloveniji, bolje upravljali in ga ohranili tudi za prihodnost.
Ključne besede: travniški nasad, ocenjevanje, kriterij pridelave, kriterij krajinske pestrosti, kriterij biotske raznovrstnosti, DEXi, večparametrski model, ekspertni sistem.
Objavljeno v DKUM: 06.05.2009; Ogledov: 3693; Prenosov: 301
Celotno besedilo (2,56 MB) |
