| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2364
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reforma
Anton Rogina, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Ključne besede: demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Oblikovanje dostopnih pravic po standardu ISO 27001
Klavdija Martinjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetja in organizacije se vse bolj zavedajo pomembnosti informacij, ki so ključne za upravljanje procesov. Učinkovit nadzor z upoštevanjem mednarodno uveljavljenih varnostnih standardov je osnova informacijske varnosti. V informacijskih sistemih so shranjeni pomembni podatki za upravljanje in vodenje podjetij in organizacij, dostop do njih pa je treba skrbno nadzorovati, saj ta nadzor pomeni enega najpomembnejših temeljev informacijske varnosti. V diplomskem delu obravnavamo dodeljevanje dostopnih pravic v informacijskem sistemu Infor LN. Prav te dodeljene pravice so nepregledne in vnos novih zahteva veliko dodatnega ročnega dela za posamezni subjekt. Sledili smo dvema najpomembnejšima ciljema, tj. razvrstiti subjekte z enakimi nivoji pooblaščenosti v matriko dostopnih pravic in izboljšati kontrolo dodeljevanja teh. Obstoječe dostopne pravice smo razvrstili v nove skupine, imenovane vloge oz. role, ki so skupne za več subjektov. Te smo uporabili v matriki, s čimer smo dosegli boljšo preglednost ter enostavno delo z dodajanjem in odvzemanjem avtorizacij. Z upoštevanjem mednarodnega standarda ISO 27001, ki zahteva evidentirane procese, smo zasnovali postopek potrjevanja in odobravanja dostopnih pravic.
Ključne besede: poslovno informacijski sistem, standard ISO 27001, ključni uporabnik, dostopne pravice.
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 28; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

3.
Razvoj preprostega laboratorijskega sistema za RFID detekcijo objektov
Marin Cerovečki, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan in testiran sestavljeni laboratorijski sistem RFID za detekcijo objektov na osnovi razvojnega bralnika ThingMagic M6e. V prvem delu magistrskega dela je bil cilj opisati teoretično ozadje radiofrekvenčne tehnologije. Pojasnjene so osnovne funkcije in delovanje bralnika, anten in oznak RFID. Po razvoju tehnološke rešitve za sestavljanje laboratorijskega sistema se z različnimi preizkusnimi metodami preverijo zmožnosti posameznih komponent sistema. Na podlagi pomembnih zaključkov iz rezultatov preizkusov je bil izveden laboratorijski sistem za določitev sektorja, v katerem je oznaka. Razvojni bralnik M6e je programiran v kodi C# z implementacijo vmesnika Mercury API.
Ključne besede: laboratorijski sistem RFID za detekcijo objektov, testiranje učinkovitosti sistema, programiranje bralnega modula
Objavljeno: 25.03.2021; Ogledov: 27; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

4.
Sistem in model igre NK Maribor v 1. SNL
Blaž Kores, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil analizirati model igre NK Maribor v 1. SNL na 4 tekmah (2 domačih in 2 gostujočih tekmah) in ga primerjati z modelom igre nasprotnih ekip. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti značilnosti nogometne igre NK Maribor in njegovih nasprotnikov pri prehodu iz obrambe v napad, v pripravi in zaključku napada. Zanimalo nas je, v čem se igra NK Maribora razlikuje od igre ostalih ekip. Analizirali smo 4 tekme. V diplomskem delu smo najprej predstavili nekaj malega o nogometu na splošno. Nato smo se osredotočili na temo. Začeli smo s sistemom in modelom nogometne igre na splošno, kaj sploh je sistem igre in kaj model igre, saj pri nogometu oz. nogometni igri model in sistem igre predstavljata nekakšno osnovno sredstvo. V diplomskem delu smo se osredotočili tudi na motorične sposobnosti, ali so pomembne pri nogometu, katere so, in nato tudi opisali najpomembnejše motorične sposobnosti. Prikazali pa smo tudi metodični postopek učenja oz. primerne praktične vaje, različnih modelov igre glede na tipe igralcev v napadu. Vaje so prikazane za srednje visoke napadalce in hitre krilne napadalce, saj menimo, da se velikokrat uporabita napačen (neprimerni) sistem in model igre, ki posledično vplivata na slabo igro – na slabe rezultate. Model igre NK Maribor pa smo tudi primerjali z ostalimi odmevnimi evropskimi klubi, kot sta AC Milan in FC Barcelona.
Ključne besede: nogomet, sistem igre, model igre, motorične sposobnosti, metodični postopki učenja, srednje visoki napadalci, hitri krilni napadalci.
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

5.
Razvoj krmilne električne omare odsesovalnega sistema
Janko Hrovat, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen filtrirni sistem lesnopredelovalnega obrata, njegovi sestavni elementi in princip delovanja. Za konkretni obrat je bil načrtovan celotni sistem, diplomsko delo se osredotoča predvsem na načrtovanje in izdelavo programa za programirljiv logični krmilnik, ki vodi in nadzira celotni sistem. Izbran je bil krmilnik V130 podjetja Unitronics, pisanje programa pa opravljeno s pripadajočo programsko opremo VisiLogic. Sistem je bil postavljen, na koncu je bil opravljen test delovanja. Preverjeno in ugotovljeno je bilo pravilno delovanje elektromotorjev, varnostnih elementov in krmilnika.
Ključne besede: krmilna električna omara, programabilni logični krmilnik, lestvični diagram, filtrirni sistem
Objavljeno: 19.03.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

6.
UVAJANJE KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V KNJIŽNICI OSNOVNE ŠOLE
Martina Olaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Šolske knjižnice izvajajo knjižnične dejavnosti in delujejo v sklopu šol. Šole so javni zavodi in nepridobitne organizacije, njihove ustanoviteljice so občine. Kljub nepridobitni dejavnosti, morajo poslovati kakovostno in racionalno. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so podana izhodišča za praktični del, obsega predstavitev šolske knjižnice ter njeno poslovanje. Predstavljeni so poslovni procesi, ki potekajo v šolski knjižnici. Praktični del se nanaša na predstavitev Šolske knjižnice na Osnovni šoli Gornja Radgona in opisuje potek informatizacije knjižnice. V obdobju od leta 1996 do leta 2010 sem bila zaposlena v knjižnici kot knjižnični manipulant. V tem obdobju sem izkusila ves proces od ročne obdelave gradiv in izposoje, sodelovala pri prenosu in obdelavi gradiv, ki je vodila v avtomatizirano izposojo. Diplomsko delo je nastalo predvsem na podlagi delovnih izkušenj na tem področju.
Ključne besede: knjižnica, poslovanje knjižnice, procesi v knjižnici, obdelava gradiva, informatizacija knjižnice, informacijski sistem.
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

7.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 35; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

8.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doktorska disertacija

Opis: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Ključne besede: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 42; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

9.
Analiza hidrantnega omrežja v občini Grad
Sara Sukič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava analizo ustreznosti in zmogljivosti hidrantnega omrežja v občini Grad. V začetku diplomskega dela je opisano Javno podjetje Vodovod sistema B, d. o. o., poleg tega pa so predstavljene še zakonodaja v Republiki Sloveniji, požarna ogroženost naravnega okolja in oskrba s pitno vodo. V nadaljevanju sledi opis hidrantnih omrežij in primerjava slovenskih hidrantnih omrežij z omrežji v drugih državah. Merjene podatke s terena smo primerjali z izračunanimi količinami iz matematičnega modela. Analiza je izvedena z uporabo odprtokodne programske opreme EPANET za izdelavo hidravličnega modela in s pomočjo programa QGIS za izdelavo geografskih informacijskih sistemov (GIS). Prav tako je izvedena spletna anketa in predstavljena primerjava uporabnosti hidrantnega omrežja s strani gasilskih društev oz. profesionalnih enot.
Ključne besede: hidrantno omrežje, GIS, hidrant, vodovodni sistem
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (11,03 MB)

10.
UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV V PODJETJU ARGO D.O.O.
Blaž Klinar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uvajanje sistema 20 ključev v podjetje Argo d.o.o. je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in na praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili konkurenčni položaj slovenskih podjetij v primerjavi s centralnoevropskimi proizvodnimi podjetji in različne pristope, ki podjetjem omogočajo izboljševanje poslovanja in zagotavljanje kakovosti ter integracijo teh pristopov v sistemu 20 ključev. Nadalje smo predstavili sistem 20 ključev, in sicer smo vseh 20 ključev posebej opisali, prikazali povezave med ključi, 5 nivojski sistem točkovanja teh ključev, tehnike uvajanja in spremljanja sistema 20 ključev, itn.. Nato pa smo predstavili še motivacijo, kot pogoj za uspešno uvedbo sistema 20 ključev in prikazali različne načine motiviranja. V praktičnem delu smo najprej predstavili podjetje Argo d.o.o., njegove izdelke, poslovanje in cilje. Ker je glavno področje diplomskega dela uvedba sistema 20 ključev v podjetje Argo d.o.o., smo največjo pozornost namenili tej tematiki. V zvezi s tem smo prikazali uvajanje izbranih 4 ključev, in sicer so se uvajali: - ključ 1: Čiščenje in organiziranje - ključ 5: Hitre nastavitve - ključ 9: Vzdrževanje strojev in opreme - ključ 13: Odpravljanje vseh izgub Pri vsakem ključu smo prikazali, kakšno je bilo začetno stanje v podjetju pred uvajanjem le tega, kakšni so bili ukrepi za izboljšave in kakšni so bili končni učinki uvajanja. V sklepu smo združili temeljne ugotovitve in potrdili trditve oziroma hipoteze, ki smo jih podali na začetku diplomskega dela.
Ključne besede: Zahteve trga, konkurenca, pristopi za zagotavljanje kakovosti in izboljševanje poslovanja, sistem 20 ključev, motivacija.
Objavljeno: 04.03.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 2
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici