| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Modeliranje elektronske gostote v tridimenzionalnih fazah termotropnih tekočih kristalov
Martin Vogrin, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju predstavimo analizo dolžine in razvejanosti ogljikovodikovih repov tekočekristalnih molekul ter optične čistosti na stabilnost tridimenzionalnih tekočekristalnih faz. Predstavimo strukturno analizo vzorcev z optično mikroskopijo med prekrižanima polarizatorjema, rentgenskim sipanjem in diferencialno dinamično kalorimetrijo, s katerimi identificiramo strukture znotraj tekočekristalnih faz. Na podlagi izkušenj z urejanjem molekul pri višjih in nižjih temperaturah in podatkom o simetriji osnovne celice predpostavimo modelske elektronske gostote in jih uporabimo za rekonstrukcijo elektronske gostote za kubični fazi z $Ia3d$ in $Im3m$ simetrijama ter za tetragonalno fazo z $I4_122$ simetrijo. Iz faz, opaženih pri višjih in nižjih temperaturah, sklepamo tudi o urejanju molekul v obravnavanih tridimenzionalnih fazah.
Ključne besede: termotropni tekoči kristali, rentgensko sipanje, rekonstrukcija elektronske gostote, teoretično modeliranje elektronske gostote, kubične faze, tetragonalne faze.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 427; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (8,23 MB)

2.
Nevtronske interakcije pri fisiji
Aljoša Polšak, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju predstavimo nevtronske interakcije pri fisiji. Opišemo, kaj se dogaja pri fisiji, in pokažemo, kakšna vlogo imajo pri tem nevtroni. Vpeljemo sipalni presek, s katerim določimo verjetnost posameznih interakcij. Predstavimo nastanek vmesnega jedra in reakcije, ki sledijo nastanku vmesnega jedra.
Ključne besede: fisija, jedro, nevtron, interakcija, sipalni presek, absorpcija, sipanje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 487; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Sinteze in karakterizacija nanodelcev za uporabo v osmotskih procesih čiščenja odpadne vode
Valentina Žalig, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo vsebuje študijo, katere namen je bil poskušati sintetizirati magnetne nanodelce železovega oksida funkcionalizirane s primernimi prevlekami, ki bodo uporabni pri procesu čiščenja odpadne vode s pomočjo napredne osmoze. V ta namen smo s soobarjalno metodo sintetizirali magnetne nanodelce železovega oksida s prevleko iz natrijevega poliakrilata oz. citronske kisline. V želji po sintezi nanodelcev s čim višjim osmotskim tlakom, ki je ključen pri izvedbi osmoznega procesa, smo optimizirali nekatere pomembne parametre sintez. Za najbolj optimalno pri obeh sintezah se je izkazala dvostopenjska sinteza s temperaturo sinteze 90 °C in časom sinteze 30 min. Pri sintezah nanodelcev oblečenih s citronsko kislino smo optimizirali še množinsko razmerje Fe3+:Fe2+:CA (citronska kislina). Sintetizirani magnetni nanodelci so izkazovali osmotski tlak, zato smo v laboratorijskem merilu testirali njihovo uporabnost v osmoznem procesu. Ugotovili smo, da je potrebno nadaljnje raziskave usmeriti v izboljšanje vezi med nanodelci in prevleko, saj se je prevleka spirala iz delcev med osmoznim procesom. V magistrskem delu so zbrane vse sinteze, ki smo jih izvedli in rezultati teh sintez. Na splošno rezultati doseženih osmotskih tlakov sintetiziranih magnetnih nanodelcev ter preizkus le teh v procesu osmoze kažejo na možnost uporabe nanodelcev kot gonilne raztopine za osmozni proces čiščenja odpadne vode.
Ključne besede: nanodelci železovega oksida, soobarjanje, termogravimetrična analiza (TGA), dinamično sipanje svetlobe (DLS), osmotski tlak, napredna osmoza (FO)
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 986; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

4.
SPEKTROFOTOMETRIČNO MERJENJE FLUORESCENCE, FOSFORESCENCE IN SIPANJA
Lucija Švent, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo energijska stanja v atomih in molekulah, lastnosti fluorescence, fosforescence ter sipanja kot prehode med molekulskimi energijskimi stanji. Opišemo tudi Beer-Lambertov zakon za vse tri pojave. Meritve opravimo s spektrofotometrom MUT Tristan Light in s preoblikovano transmisijsko komoro. Oprema je bila nabavljena v okviru Norveškega finančnega mehanizma. Z meritvami pokažemo Stokesov premik za fluorescenco, spektralni maksimum za fosforescenco in odvisnost intenzitete sipane svetlobe od valovne dolžine. Z meritvami tudi pokažemo, da je prek Beer-Lambertovega zakona mogoče izračunati neznano koncentracijo raztopine tudi iz gostot fluoresciranega oziroma sipanega svetlobnega toka vzorcev. Del diplomskega dela je namenjen zgodovini raziskovanj pojavov in njihovim aplikacijam v moderni znanosti.
Ključne besede: spektrofotometer, fluorescenca, fosforescenca, sipanje, absorpcija, Beer-Lambertov zakon, energijski nivoji
Objavljeno v DKUM: 16.05.2012; Ogledov: 2450; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
KARAKTERIZACIJA NEOKSIDIRANEGA DELA NOTRANJE OKSIDIRANE BAKER ALUMINIJEVE ZLITINE PREOBLIKOVANE PO ECAP POSTOPKU IN PREUČITEV POSTOPKA Z VIDIKA DIFUZIJE INOVACIJ
Peter Kirbiš, 2011, diplomsko delo

Opis: Današnje inženirstvo napreduje, proti novim tehnologijam materialov, kar odpre nove konstrukcijske možnosti zmanjševanja presekov, vztrajnostnih mas in dimenzij izdelkov. Vse izrazitejše se kažejo potrebe po uporabi, naprednih materialov z specifičnimi lastnostmi, kot so visoka trdnost in trdota, izboljšana žilavost, odpornost na ciklično utrujanje, povečana električna in toplotna prevodnost, ter toplotna obstojnost. Proizvodnja takšnih materialov, zahteva nove proizvodnje tehnologije, in uporabo vseh dosedanjih znanj iz področja materialov. Lastnosti materiala, lahko izboljšamo na različne načine, osredotočili se bomo predvsem na zmanjševanje velikosti kristalnih zrn in vnašanje drobnih delcev v mikrostrukturo. Z zmanjšanjem velikosti kristalnih zrn, dosežemo večje napetosti tečenja, v skladu z Hall-Petchovo odvisnostjo. Ko se zmanjša velikosti zrn pod 1µm, imamo opravka z materiali, ki imajo, nove edinstvene kombinacije lastnosti. Študij literature je pokazal, da je mogoče doseči submikronsko, in celo nanokristalno mikrostrukturo, z aplikacijo velikih plastičnih deformacij. To dosežemo z izpostavljanjem materiala velikim tlakom, torziji oz. enostavnemu strigu. Eden najbolj obetavnih postopkov z tega področja, je tako imenovan ECAP postopek, pri katerem je prisotna možnost uporabe v industrijski praksi, ki bo preučena v tej publikaciji.
Ključne besede: Tehnologije materialov, inovacijski manegement, ecap(equal channel angular presing), spd (severe plastic deformation), notranja oksidacija, karakterizacija cu-al zlitine, nanokristalne kovine, mehanske lastnosti, utrjevalni mehanizmi, hall-petch-ova enačba, proizvodnja nanokristalnih kovin, karakterizacija nanokovin, optični mikroskop, sem (rasterski elektronski mikroskop), tem (presevni elektronski mikroskop), ebsd( sipanje povratnih elektronov), ecap izvedbe, priprav vzorcev za rastersko
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2177; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

6.
ANALIZA NANO-KOMPOZITNIH FILTROV Z UPORABO MALOKOTNEGA IN ŠIROKOKOTNEGA RENTGENSKEGA SIPANJA (SWAXS)
Petra Gašparič, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj naloge »Analiza nano-kompozitnih filtrov z uporabo malokotnega in širokokotnega rentgenskega sipanja (SWAXS)« je izdelati nano-kompozit in z uporabo malokotne rentgenske analizne metode (SAXS) analizirati strukturo ter določiti vpliv različnih pogojev na razplastitev plastenih silikatov. Pripravili smo disperzije nanodelcev montmorilonita z različnimi površinsko aktivnimi sredstvi v različnih koncentracijah. Iz disperzij smo s postopkom fotopolimerizacije izdelali polimerizirane N-isopropilakrilamidne (PNIPAAM) hidrogele z vključenimi plastenimi silikati. Analizirali smo morfološke značilnosti hidrogelov z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). Z rentgensko strukturno analizo smo določili stopnjo razplastitve plastenih silikatov v disperziji, v disperziji z dodatkom monomera ter v hidrogelu. Na podlagi SEM posnetkov hidrogelov smo ugotovili, da je pri vseh prisotna porna struktura v obliki satovja. Na podlagi rentgenskih sipalnih krivulj smo izračunali dimenzije galerij v plastenih silikatih in ugotovili, da se te povečajo že ob dodatku monomera pred polimerizacijo, kar pomeni, da imamo vrinjeno strukturo oz. interkalacijo. Po polimerizaciji so razdalje med plastmi še večje oz. na sipalni krivulji ni izrazitega maksimuma, ki bi kazal na prisotnost ponavljajočih se strukturnih enot. Izdelali smo nano-kompozit z delaminirano oz. razplasteno strukturo.
Ključne besede: plasteni silikati, površinsko aktivna sredstva, nano-kompoziti, malokotno rentgensko sipanje (SAXS)
Objavljeno v DKUM: 07.10.2011; Ogledov: 1949; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

7.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici