SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEČANJE PRESNOVE METANA V PROCESU PROIZVODNJE METANOLA
Daniel Vidmar, 2010, diplomsko delo

Opis: V industrijskih obratih, v katerih poteka proizvodnja metanola, se proizvodnja lahko vrši pri visokem, srednjem ali nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije za Nafto Petrochem, d. o. o., v kateri je bila naša glavna naloga povečanje presnove metana v procesu proizvodnje metanola. Proizvodnjo metanola smo simulirali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. Povečanje presnove metana poteka v parnem reformerju pri nizkem tlaku. S povečanjem presnove metana proizvedemo večjo količino sinteznega plina in s tem večjo količino metanola. Na povečanje presnove metana smo vplivali s spremembo temperature in tlaka, ki sta najpomembnejša procesna parametra v našem procesu. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov, smo preučili in ugotovili, kateri od spremenjenih procesnih parametrov najbolj ugodno vplivajo na povečanje presnove metana pri proizvodnji metanola.
Ključne besede: Ključne besede: metanol, sintezni plin, metan, Aspen Plus, procesni parametri.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 2328; Prenosov: 141
.pdf Polno besedilo (1,18 MB)

2.
SIMULACIJA ODSTRANJEVANJA H 2 S IZ SINTEZNEGA PLINA S PROGRAMSKIM PAKETOM ASPEN PLUS
Karmen Veber, 2011, diplomsko delo

Opis: Čista in alternativna energija postajata vedno bolj pomembni v nadaljnem gospodarskem razvoju. Različne tehnologije in raziskave na področju proizvodnje in čiščenja sinteznega plina imajo velik potencial v koriščenju več čistih goriv, povečanju izkoristka uporabljene energije ter zmanjšanju onesnaževanja okolja. Raziskava, ki je predmet diplomske naloge vključuje teoretične osnove različnih načinov odstranjevanja H2S iz sinteznega plina, simulacijo odstranjevanja H2S iz sinteznega plina, ter nakazuje možnosti nadaljne uporabe H2S za proizvodnjo elementarnega žvepla ali žveplove kisline. Z izbranim tehnološkim procesom čiščenja sinteznega plina, je dosežena 0,04 ppm vsebnost H2S.
Ključne besede: Procesne naprave, načrtovanje procesov, uplinjanje, sintezni plin, žveplova kislina
Objavljeno: 05.10.2011; Ogledov: 1863; Prenosov: 140
.pdf Polno besedilo (3,20 MB)

3.
SIMULACIJA PROIZVODNJE METANA IZ SINTEZNEGA PLINA S PROGRAMSKIM PAKETOM ASPEN PLUS
Andreja Čas, 2012, diplomsko delo

Opis: V svetu se uporablja tehnologija uplinjanja premoga za pridobivanje sinteznega plina, ki je osnovna surovina za proizvodnjo kemikalij, energentov in električne energije. Zaradi visokih cen nafte in zemeljskega plina postaja ekonomsko upravičena proizvodnja metana z uplinjanjem premoga kot alternativno gorivo zemeljskemu plinu. Pri uplinjanju premoga nastaja sintezni plin, ki je v glavnem sestavljen iz ogljikovega monoksida in vodika. Ker sestava sinteznega plina ni primerna za direktno sintezo metana je pred tem potrebno še izvesti reakcijo sinteznega plina z vodo (water gas shift reaction), kjer se ogljikov monoksid z uporabo vodne pare in prisotnosti katalizatorja pretvori v vodik in ogljikov dioksid. Po čiščenju se plinska mešanica vodi v reaktor za metanizacijo v prisotnosti katalizatorja, kjer se proizvaja metan, ki se v nadaljni rabi imenuje sintetični zemeljski plin (SNG) Diplomska naloga vključuje simulacijo vodno-plinske pretvorbe sinteznega plina, izbiro absorbenta metanola za odstranitev CO2 iz sinteznega plina ter simulacijo metanizacije, za pridobivanje sintetičnega zemeljskega plina s programom Aspen Plus® 2006.5.
Ključne besede: procesne naprave, načrtovanje procesov, uplinjanje, sintezni plin, absorpcija CO2, vodno-plinska reakcija (WGS), metanizacija, simulacija – program Aspen
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 2328; Prenosov: 241
.pdf Polno besedilo (2,64 MB)

4.
ZBIRANJE KONDENZATA V OBRATU PROIZVODNJE METANOLA
Martina Hotko, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge, smo izvedli raziskavo o zbiranju kondenzata v procesu proizvodnje metanola za podjetje Nafta Petrochem d.o.o.. Proizvodnja metanola poteka v treh delih, ki so zelo obsežni, zato smo se osredotočili samo na prvo fazo procesa t.i. proizvodnjo sinteznega plina, kjer tudi nastaja pretežno največ kondenzata. Pri proizvodnji metanola v obstoječem procesu pridobivajo metanol iz zemeljskega plina, le ta se v parnem reformerju reformira v sintezni plin. Med ohlajanjem nastalega sinteznega plina pa proizvedemo velike količine kondenzata. Proces proizvodnje metanola in zbiranje kondenzata smo tako simulirali s procesnim simulatorjem Aspen Plus. Najprej smo kot surovino uporabili zemeljski plin, nato pa surovino zamenjali za bioplin. Ugotovili smo, da se sestava kondenzata in masni pretoki komponent pri surovini zemeljski plin in surovini bioplin ne razlikujejo veliko. Pri bioplinu kot surovini je presnova glavnih reakcij nižja in posledično smo zbrali več kondenzata, kot pri surovini zemeljski plin. Zaradi tega lahko pri surovini bioplin uvajamo visokotlačno paro (reaktant) z manjšim toplotnim tokom. Po končani raziskavi in izvedeni ekonomski analizi, smo prišli do zaključka, da bi lahko v procesu proizvodnje metanola zamenjali surovino zemeljski plin za surovino bioplin. Sintezni plin, pridobljen iz bioplina nam daje primerljivo sestavo in kvaliteto za nadaljnji potek proizvodnje. Ob predpostavki, da je cena zemeljskega plina enaka ceni bioplina, bi z zbiranjem kondenzata pri surovini bioplin lahko privarčevali (pri visokotlačni pari) na dolgi rok.
Ključne besede: metanol, sintezni plin, zemeljski plin, bioplin, Aspen Plus, zbiranje kondenzata
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1382; Prenosov: 29
URL Polno besedilo (1,30 MB)

5.
Čiščenje plinov pri uplinjanju trdnih goriv v krožeči lebdeči plasti
Tjaša Bosio, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu kot osrednji problem obravnavamo fazo čiščenja sinteznega in izpustnega plina, pridobljenega pri uplinjanju trdnih goriv v lebdeči plasti s kroženjem. S pomočjo meritev pridobljenih na pilotni napravi za uplinjanje biomase v lebdeči krožeči plasti (»FICFB – Fast Internal Circulating Fluidized Bed«) podjetja Bosio d.o.o. v Celju ter podatkov pridobljenih iz podobnih naprav, smo po pregledu možnosti čiščenja plinov in glede na zahtevano kvaliteto, podali predloge za čiščenje sinteznega in izpustnih plinov.
Ključne besede: čiščenje plinov, uplinjanje biomase, lebdeča plast s kroženjem, FICFB, sintezni plin, emisije
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 722; Prenosov: 167
.pdf Polno besedilo (2,67 MB)

6.
SIMULACIJA FISCHER - TROPSCHOVE SINTEZE OGLJIKOVODIKOV S PROGRAMSKIM PAKETOM ASPEN PLUS
Miloš Ilić, 2013, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj diplomske naloge je pokazati energetsko učinkovitost in ekonomsko analizo Fischer-Tropschove sinteze ogljikovodikov glede na uporabljene surovine in nastale produkte. Za simulacijo procesa je uporabljen programski paket Aspen Plus® V7.3.2.. Simulacija je sestavljena iz dveh delov. V prvem je predstavljena F-T sinteza iz sinteznega plina, v drugem pa ločevanje nastalih produktov sinteze. Sintezni plin je pridobljen z uplinjanjem premoga, njegovo H2/CO razmerje pa je kasneje regulirano z reakcijo z vodno paro (WGS). F-T sinteza poteka v izotermnem reaktorju ob prisotnosti kobaltovega katalizatorja. Glavna produkta sta bencin in plinsko olje, stranski pa plinski tok, ki se uporabi v plinski parnem postroju za proizvodnjo električne energije. Vsi uporabljeni procesni pogoji in parametri so vzeti iz industrije za čim bolj realne rezultate. V diplomskem delu je natančno opisano načrtovanje posameznih procesnih enot v programskem paketu Aspen Plus® V7.3.2..
Ključne besede: Fischer-Tropschova sinteza, Aspen Plus® V7.3.2., sintezni plin, vodni potisni plin, bencin, plinsko olje.
Objavljeno: 29.11.2013; Ogledov: 962; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (3,05 MB)

7.
Simulacija uplinjanja energentov za proizvodnjo energije in sintetičnih goriv
Marko Agrež, 2016, doktorska disertacija

Opis: Organizacija delovanja Elektro Energetskega Sistema (EES) v Republiki Sloveniji vključuje veliko faktorjev s katerimi se ta proces izvršuje – proizvajalce energije, prenos in distribucijo energije do končnih odjemalcev. V tem procesu je potrebno vzdrževati ravnotežje med proizvodnjo in porabo električne energije v realnem času. ELES je v Sloveniji zadolžen za stabilno delovanje prenosnega sistema in v sklopu interkonekcije (UCTE) tudi za ohranjanje ravnotežja med proizvodnjo in porabo sosednjih EES. Ravnotežje se ohranja z izvajanjem elektroregulacij – primarne, sekundarne in terciarne, ki jih večinoma izvajajo termoelektrarne – rotacijska rezerva. Izvajanje regulacij ima negativen vpliv na stabilno delovanje termoelektrarn in zmanjšuje tudi njihovo proizvodno razpoložljivost ter učinkovitost. Problem stabilnega obratovanja se pojavi zlasti v primeru nenapovedanega vklopa sončnih elektrarn (fotovoltaika) in vetrnih turbin. Zaradi optimizacije delovanja sistema se predlaga, da bi tako proizvedeno energijo uporabili za uplinjanje odpadkov. Namesto zmanjšanja moči delujočih proizvodnih virov in posledičnega znižanja izkoristkov, bi sistem bremena prevzel uplinjevalni sistem. Za izvajanje tega procesa je primerno blato iz komunalnih čistilnih naprav (KČN), katerega je potrebo predhodno posušiti. Posušeno blato z manj kot 10% vezane vlage je snovno primerna materija za transport v uplinjevalnik, kjer v procesu uplinjanja pridobimo sintezni plin, ki ga lahko uporabimo za pogon plinskih turbin ali pa iz njega pridobimo druge uporabne kemijske snovi (vodik, metanol…). Seveda je potrebno celotno snovno-energijsko verigo predhodno pripraviti in ustrezno organizirati. Z uporabo predlaganega sistema rešujemo več problemov hkrati : • Zmanjšuje se količino blata iz KČN odloženega na deponije, • Proces sušenja podaljšuje čas obratovanja elektrarn v režimu soproizvodnje (elektrika + toplota) • Zmanjša se plačilo ekoloških taks, • Pridobi se dodaten energijski vir, • Zagotovi se obratovanje elektrarn v optimalni obratovalni točki z najvišjim izkoristkom, • ELES si zagotovi dodatne tehnične zmožnosti za izvajanje regulacij (sekundarna, terciarna) še zlasti zaradi premajhnih kapacitet za izvajanje negativne terciarne regulacije. Ker je za izvajanje TRM in ostalih regulacij pridobljena količina blata v RS premajhna, so v raziskavo vključeni tudi ostali energenti, predvsem biomasa in premog. Zasnovo tovrstnih več funkcionalnih energetskih sistemov smo poimenovali IGMFCC – Integrated Gasification Multifuel Combined Cycle. Ti sistemi temeljijo na tehnologiji uplinjanja energentov. Njihova glavna prednost je, da je sintezni plin očiščen vseh polutantov še pred njegovo uporabo bodisi v plinskih turbinah, plinskih kotlih,motorjih z notranjim izgorevanjem ali pa v nadaljni proizvodnji kemikalij. Tako zasnovani energetski sist
Ključne besede: Uplinjanje, odpadki, sintezni plin, elektrika, moč, regulacija, akumulacija
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 352; Prenosov: 0

8.
Energetska izraba biomase s soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE) na osnovi organskega rankinovega krožnega procesa (ORC)
Andrej Orel, 2016, magistrsko delo

Opis: V 21. stoletju temelji proizvodnja naše najžlahtnejše koristne energije − elektrike približno dve tretjini na fosilnih gorivih, kar predstavlja resen okoljski problem s trendom naraščanja. V magistrskem delu so predstavljeni alternativni procesi na osnovi organskega Rankinovega krožnega procesa (ORC), ki v osnovi izvira iz klasičnega Rankinovega vodno-parnega procesa. Prikazane so implementacije ORC tehnologije z različnimi obnovljivimi viri energije (solarna, geotermalna energija, biomasa) ter izraba odvečne toplote. Osredotočili smo se na evropsko tržišče proizvajalcev ORC naprav in energetsko politiko posameznih držav glede ORC tehnologije. Pri izbiri delovnega medija smo obravnavali medije, ki so primerni za energetsko izrabo biomase in za višji temperaturni nivo nad 300 °C. Pri različnih temperaturnih nivojih in za različne vire pridejo v poštev različni ekspanzijski stroji. Opisali smo turbine in volumetrične stroje, ki so poznani iz hladilne tehnike. Različne tehnike zgorevanja in uplinjanja biomase omogočajo njeno vsestransko uporabo ob učinkovitem čiščenju produktov zgorevanja oziroma uplinjanja. V sklepnem delu je izdelan koncept uplinjanja biomase z ORC procesom in hlajenjem proizvedenega sinteznega plina v toplotnih prenosnikih z naprednim sistemom čiščenja. Proizvedeni sintezni plin pa smo koristno uporabili na plinskih motorjih, ki proizvajajo električno energijo in vročo vodo.
Ključne besede: ORC proces, organski Rankinov proces, ORC naprava, vodno-parni krožni proces, biomasa, sintezni plin, delovni medij, OMTS, ekspanzijski stroj, kurišče, uplinjanje, uplinjevalna naprava, čiščenje dimnih plinov, čiščenje sinteznega plina, toplotni prenosniki, hlajenje sinteznega plina, plinski motor
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 260; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (5,72 MB)

9.
SEŽIGALNICE KOMUNALNIH ODPADKOV IN TERMODINAMIČNI VIDIK PROCESA
Alen Krošelj, 2017, magistrsko delo

Opis: Delo opisuje in predstavi delovanje izbranih sežigalnic komunalnih odpadkov. Predstavljeno je delovanje sežigalnice na premično rešetko ter sežigalnic s fluidiziranim slojem. Posebna pozornost je namenjena čiščenju dimnih plinov. Predstavljene so glavne metode čiščenja. Predstavljena je tudi uporaba RDF-goriv in opisani so postopki, kako sežigalnica na to gorivo deluje. Opravili smo tudi izračun energetske učinkovitosti za področje Spodnjeposavske regije in JV Slovenije. Prav tako smo naredili pregled količine goriva, ki se nahaja v Spodnjeposavski regiji in v JV Slovenije. Predvideli smo ekonomsko analizo za sežig na rešetki.
Ključne besede: komunalni odpadki, sintezni plin, emisije, lebdeči sloj, sežigalnice, mešani komunalni odpadki, mešana komunalna embalaža, lahka frakcija, RDF
Objavljeno: 19.05.2017; Ogledov: 394; Prenosov: 50
.pdf Polno besedilo (2,47 MB)

10.
Optimizacija proizvodnje sinteznega plina iz trdnih komunalnih odpadkov
Alen Moharič, 2017, magistrsko delo

Opis: Industrijski razvoj in gospodarska rast temeljita na veliki rabi energije, pridobljene večinoma iz neobnovljivih virov, predvsem iz fosilnih goriv. Tako kot prizadevanja za uporabo obnovljivih virov energije, so tudi vedno večji pritiski glede odlagališč odpadkov in njihovega recikliranja. Ena od možnosti za zmanjšanje količin odpadkov na odlagališčih je njihovo sežiganje, pri tem pa nastajajo snovi, ki se dajo koristno uporabiti, kot je sintezni plin. Namen magistrske naloge je bila simulacija proizvodnje sinteznega plina iz trdnih komunalnih odpadkov s programom Aspen Plus pri različnih obratovalnih pogojih (temperatura, tlak) reformerjev oziroma pirolizatorjev ter nadaljnja optimizacija teh pogojev s programom GAMS. Najprej smo izvajali simulacije s spreminjanjem temperature in tlake v procesnih enotah, kjer smo proizvajali sintezni plin iz zemeljskega plina in/ali bioplina in/ali celuloze. Iz dobljenih temperaturnih in tlačnih odvisnosti smo narisali diagrame, iz katerih smo dobili odvisnosti za vse komponente. Dobljene rezultate smo nato uporabili pri programiranju s programom GAMS. Z optimiranjem v programu GAMS, smo določali optimalno temperaturo in tlak obratovanja, pri namenski funkciji, ki išče maksimalni dobiček, pri čemer smo določili tudi razmerje surovin, iz katerih lahko proizvajamo sintezni plin (zemeljski plin ali bioplin, celuloza, polietilen).
Ključne besede: sintezni plin, trdni komunalni odpadki, simulacija z Aspen Plus, optimiranje
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 166; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (2,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici