1. Spletna aplikacija Svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov (SPiPP) kot vir za raziskave govoraIrena Stramljič Breznik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo, zakaj je tvorba svojilnih pridevnikov iz prevzetih osebnih lastnih imen eno težjih vprašanj v slovenščini kljub številnim pravopisnim napotilom v aktualnih in novonastajajočih pravopisnih priročnikih. Kot dobro alternativo predstavljamo spletni pripomoček SPiPP, ki pri tovrstnih težavah z zapisom, izgovarjavo in strnjenimi pravili na enem mestu pomaga jezikovnemu uporabniku. Hkrati aplikacijo SPiPP predstavljamo kot jezikovni vir za nadaljnje razvijanje govornih pripomočkov, saj iz njega 60 naključno izbranih francoskih priimkov preizkusimo v sintetizatorju slovenskega govora eBralcu. Namen preizkusa je spodbuditi, da bi ob trenutno dostopnih zvočnih posnetkih in pravilih o razmerjih med črkami in glasovi tujih jezikov in slovenskega jezika postopoma nadgradili eBralca tako, da bi bil specializiran za izgovarjavo tudi tujejezičnih lastnoimenskih besed in njihovih oblik, prilagojenih slovenščini.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, svojilni pridevniki, tuja osebna lastna imena, aplikacija SPiPP, sintetizator govora eBralec
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 6
 Povezava na datoteko |
2. Razvoj orkestra/orkestracije od baročnega do jazz orkestra in vloga klaviature, elektronskih pripomočkov ter sodobnihtehnologij pri orkestraciji : magistrsko deloTim Matičič, 2022, magistrsko delo Opis: Delo sprva namenja poseben poudarek razvoju orkestracije čez čas. Prikaže, kako je razvoj instrumentov prinesel tudi spremembe v tehnikah orkestracije, kompozicije in igranja. V prizadevanju po kar najboljšem prikazu razvoja orkestra in orkestracije so predstavljene zgolj novitete, ki so se pojavljale v določenem obdobju ali pri določenem skladatelju. Dalje se magistrsko delo osredotoči na zgodovino, uporabo ter tehnike glasbene računalniške tehnologije, snemanja ter reprodukcije z namenom razumevanja obstoječe tehnologije in praks. Delo z zgodovinskega vidika postopoma preide v sedanjost ter namesto raziskovalnega dela predstavi vodič za uporabo računalniške tehnologije, katerega cilj je doseganje različnih tehnoloških, snemalnih in kompozicijskih ciljev.
Metodološko je delo zasnovano na zgodovinski metodi, ki temelji na proučevanju daljne in bližnje preteklosti s pomočjo arhivskih virov o razvoju orkestra/orkestracije, skladateljev, ki so bili nosilci razvoja, ter razčleni razvoj orkestrske glasbe v filmski glasbi.
Ključne besede: orkester, skladatelj, tehnologija, filmska glasba, snemanje, produkcija, reprodukcija, zvočne komponente, učinki, MIDI, mikrofon, sintetizator, sampler, računalnik, DAW.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 587; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (2,77 MB) |
3. ELEKTRONSKA KOSITRNA PIŠČALBenjamin Jerman, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja zasnovo elektronske kositrne piščali. Ob razvoju glasbenega inštrumenta smo stremeli k čim manjši spremembi občutka igranja na izvirno glasbilo ter hkrati želeli omogočiti prilagodljivo digitalno osnovo, ki bi omogočala poljubno manipulacijo z izhodnim zvokom. V delu je predstavljen predlog rešitve, ki vključuje tako strojne kot programske gradnike. Izdelali smo tudi prototip, ki vključuje baterijsko napajan modul s senzorji, ki se ga vstavi v ohišje piščali in brezžično pošilja odčitke na sprejemnik. Željeni ton se generira na osnovi analize prejetih podatkov, uporabljenega algoritma in uporabnikovih nastavitev. Izdelek omogoča učenje glasbila tudi v okoljih kjer to zaradi pomanjkanja zasebnosti prej ni bilo mogoče ter hkrati predstavlja izhodišče za platformo, ki omogoča eksperimentiranje z novimi oblikami glasbenega izražanja.
Ključne besede: kositrna piščal, glasbilo, MIDI, brezžična povezava, baterijsko napajanje, 3D tisk, sintetizator zvoka, senzorji, zaznavanje glasnosti, prototip
Objavljeno v DKUM: 25.02.2015; Ogledov: 3354; Prenosov: 180
Celotno besedilo (4,16 MB) |
4. DIGITALNO PROCESIRANJE IN OBDELAVA SIGNALOV V ULTRAZVOČNEM MERILNIKU NIVOJEV TEKOČINJernej Vogrinec, 2013, diplomsko delo Opis: Rezultat diplomskega dela predstavlja možen način digitalne obdelave analognega signala pri postopku merjenja tekočin z ultrazvočnim merilnim sistemom. Merilni sistem sestavlja ultrazvočni merilnik v navezi z digitalnim signalnim procesorjem (v nadaljevanju DSP, ang. Digital Signal Processing) in namensko razvito programsko opremo. DSP na merilnem vezju izvaja krmiljenje digitalnega sintetizatorja. Ta na osnovi digitalne sinteze, generira analogni signal za potrebe delovanja merilnega vezja. DSP pa je zraven vhoda, priključen tudi na izhod merilnega vezja, kjer z vgrajenim A/D pretvornikom zajema merjeno veličino. To veličino ustrezno obdela in posreduje osebnemu računalniku (PC), kjer so merilni rezultati prikazani s pomočjo namensko razvite programske opreme.
Ključne besede: Ultrazvok, merjenje nivojev tekočin, digitalni sintetizator, digitalni signalni procesor
Objavljeno v DKUM: 31.05.2013; Ogledov: 2099; Prenosov: 122
Celotno besedilo (3,28 MB) |
5. |
6. |
7. |
