| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvedba laboratorijskega modela elektrarne
Jernej Zabavnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan šolski model sistema za proizvodnjo električne energije z rotacijskim strojem. Izpeljan je matematični model asinhronskega stroja, ki je uporabljen za simulacijo in kasneje vodenje. Dvostransko napajani asinhronski stroj, ki je z rotorske strani napajan z enosmernim tokom, se obnaša kot sinhronski generator. Predstavljeni so posamezni deli sistema za proizvodnjo energije, računalniško vodeno sinhronizacijsko stikalo, transformator za dvig napetosti in regulacijska zanka za regulacijo jalove moči. Predstavljeni so tudi problemi sinhronizacije sistema na omrežje in sinhronizacijska logika. Razložena so mogoča obratovalna stanja generatorja. Predstavljena sta algoritma avtomatske sinhronizacije sinhronega generatorja v omrežje ter regulacija jalove moči. Podana je primerjava med rezultati simulacijskih izračunov in rezultati meritev na laboratorijskem sistemu med stacionarnim obratovanjem in med prehodnimi stanji.
Ključne besede: elektrarna, sinhronski generator, laboratorijski model
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 983; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

2.
3.
UPORABA IDENTIFIKACIJE ZA DOLOČITEV MODELA SINHRONSKEGA GENERATORJA
Miha Maršnjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Za izvedbo analize dinamičnih sistemov potrebujemo njihove matematične modele, ki jih določimo s teoretično ali eksperimentalno analizo sistema. Določitev nelinearnega matematičnega modela sinhronskega generatorja je zahtevna, predvsem zaradi neznanih parametrov, ki so potrebni pri teoretični analizi procesa. V delih, kjer avtorji obravnavajo stabilizacijo sinhronskega generatorja, velikokrat uporabijo poenostavljen matematični modela sinhronskega generatorja. Ta matematični model dovolj dobro opisuje dinamiko sinhronskega generatorja. V diplomskem delu je prikazana določitev zveznih prenosnih funkcij, njihova analiza in simulacija poenostavljenega matematičnega modela sinhronskega generatorja. Bolj podrobno je predstavljena rekurzivna metoda najmanjših kvadratov za določitev diskretne prenosne funkcije. Prav tako so prikazani vsi pomembni simulacijski izračuni, s katerimi smo preverjali natančnost identificiranega matematičnega modela.
Ključne besede: sinhronski generator, matematični model sinhronskega generatorja, identifikacija dinamičnih sistemov, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 876; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

4.
ZAŠČITA GENERATORJA V NEK
Damjan Judež, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema splošni opis elektrarne, proizvodnjo električne energije in relejne zaščite sinhronskega generatorja v Nuklearni elektrarni Krško. V delu so podani posamezni izračuni primarnih in sekundarnih vrednosti parametrov, ki so se uporabili za parametriranje zaščitnih funkcij. Cilj diplomske naloge je bil podrobneje preučiti zaščito in nova spoznanja implementirati v vzdrževalne postopke po katerih preizkušamo relejno zaščito v elektrarni. Sekundarni preizkusi zaščitnih funkcij so bili izvedeni na rezervnem releju, v laboratoriju elektro-vzdrževanja s preizkuševalno napravo Omicron.
Ključne besede: elektroenergetika, zaščita, sinhronski generator, rele…
Objavljeno: 26.06.2014; Ogledov: 924; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

5.
NUMERIČNI IZRAČUN LINEARNEGA GENERATORJA
Gregor Srpčič, 2013, magistrsko delo

Opis: V nalogi so predstavljene različne topologije, prednosti in slabosti linearnih električnih strojev ter aplikacije kjer so omenjeni stroji največ uporabljani. Opisane so tudi numerične metode, ki se uporabljajo pri načrtovanju električnih strojev. Narejen je 3D model izbrane geometrije linearnega sinhronskega generatorja. Modelu so predpisani materiali in robni pogoji, ki so potrebni za numerično analizo s programskim paketom Ansys. V sklopu numerične analize so narejeni izračuni gostote magnetnega pretoka, tokovne gostote ter pritezne in pomične sile za primer linearnega generatorja brez in s tokovi v primarnem navitju.
Ključne besede: linearni sinhronski generator, magnetno polje, Maxwellove enačbe, metoda končnih elementov
Objavljeno: 04.12.2013; Ogledov: 1614; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

6.
DUŠENJE NIHANJ SINHRONSKEGA GENERATORJA
Urban Mesner, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so opisani vzroki nihanj sinhronskih generatorjev (SG), ki so sinhronizirani na elektroenergetsko omrežje. Predstavljeno je delovanje SG v stacionarnem in dinamičnem stanju. Za analizo nihanj SG je uporabljen lineariziran model SG tretje stopnje brez in z regulacijo napetosti. Nadalje so predstavljene možnosti za dušenje nihanj SG. Izpostavljen je stabilizator kolesnega kota, ki temelji na meritvi rotorske hitrosti SG, na osnovi katere generira dodatni stabilizacijski signal, ki se prišteva k referenčni vrednosti statorske napetosti. Predstavljena je zgradba in določitev parametrov stabilizatorja ter njegovo delovanje v različnih delovnih točkah SG. Ugotovljeno je nelinearno obnašanje SG v različnih delovnih točkah, zato je predlagan adaptivni pristop določanja parametrov stabilizatorja SG, ki izboljša dušenje nihanj SG v celotnem področju delovanja.
Ključne besede: sinhronski generator, stabilizator nihanj sinhronskega generatorja
Objavljeno: 01.10.2013; Ogledov: 1685; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

7.
ANALIZA DELOVANJA STABILIZATORJEV ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA
Mitja Dušak, 2013, magistrsko delo

Opis: V delu so predstavljene problematika elektromehanskih nihanj sinhronskega generatorja in metode za njihovo dušenje. Analizirano je delovanje stabilizatorjev elektroenergetskega sistema na izbranih generatorjih v štirih hidroelektrarnah. Opravljene so bile meritve nihanj moči, vrtljajev, napetosti generatorja in vzbujalne napetosti v več obratovalnih točkah na različnih generatorjih, ki imajo vgrajene klasične stabilizatorje. V ta namen je bil razvit merilni sistem v okolju LabView. Opravljena je bila primerjava nihanj ob vključenih in izključenih stabilizatorjih elektromehanskih nihanj. Rezultati kažejo, da stabilizatorji dobro dušijo nihanja v ožjem območju moči, medtem ko jih v posameznih primerih celo povečujejo. Priporočamo izklop stabilizatorjev pri manjših delovnih obremenitvah in preverjanje nastavitev pri stabilizatorjih, ki slabše dušijo nihanja na širšem obratovalnem področju.
Ključne besede: sinhronski generator, elektromehanska nihanja, stabilizator elektroenergetskega sistema
Objavljeno: 29.08.2013; Ogledov: 1450; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (14,88 MB)

8.
DOGODKOVNO VODENJE MEHATRONSKEGA SISTEMA Z MODULARNIMI KONČNIMI AVTOMATI STANJ
Franc Hanžič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Delo doktorske disertacije posega na interdisciplinarno področje vodenja mehatronskih objektov, ki združuje najnovejša znanja računalništva, elektrotehnike in strojništva. Zajeto je raziskovanje mehanskega, električnega in programskega sklopa, ki v celoti predstavlja vodenje avtomatskih drsnih vrat. Izrazito področje v tem delu zajema raziskavo in oblikovanje programske kode. Vključeni sta raziskava in razvoj robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat skupaj s tehnološko posodobitvijo krmilnega modula in z načrtovanjem cenovno ugodnega linearnega motorja. Jedro dela obravnava oblikovanje programske kode s končnimi avtomati stanj za zanesljivejše delovanje in učinkovitejše vzdrževanje. Vendar pa omenjena metoda ni primerna za obširne sisteme zaradi velikega števila tranzicij (povezav med stanji) . Taka metoda torej preprečuje, da bi bila programska koda zanesljiva, pregledna in ustrezna za vzdrževanje. Zaradi njene enostavnosti so se raziskali načini, kako jo vključiti v obširne sisteme brez negativnih posledic, kot so prepleti tranzicij, nepreglednosti in nezanesljivosti. Cilj raziskovalnega dela je izdelati modularno programsko kodo z dogodkovnim načinom izvajanja na krmilnem sistemu z mikrokrmilnikom ARM Cortex M3. Predstavljeno je asinhronsko procesiranje več modularnih končnih avtomatov stanj s čakalno vrsto FIFO in sistemom s prekinitvenimi rutinami. Proces modularnih končnih avtomatov zajema sposobnost komuniciranja z drugimi napravami prek komunikacije CAN (Controller-Area-Network), upravljanja režimov, vodenja mehatronskega sistema (drsna vrata), generiranja referenčnega giba z S-obliko hitrosti ali mehko logiko, regulacije toka, hitrosti in položaja, upravljanja redundantnosti in varnosti na mehatronskem sistemu. Preučila se je implementacija programske kode po postopku končnih avtomatov stanj v programskem jeziku C. Cilj je doseči razumno in pregledno kodo v kateri bo vidno delovanje algoritma brez pomoči diagramov. Taki princip zagotavlja neposredno kontrolo programske kode. V nasprotnem primeru kontrola delovanja algoritma temelji na programski dokumentaciji, ki je odvisna od človeškega faktorja. Dokumentacija in programska koda sta si lahko nasprotni saj se ti pogosteje ne usklajata v enakem času. Do večjih sprememb lahko prihaja pri vzdrževanju programske kode ali pri menjavi kolektiva. Raziskava vključuje izdelavo robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat. Trenutni objekt je zelo odvisen od človeškega faktorja, ki vpliva na kvalitetno vodenje vrat. Z robustnim sistemom pa bi se vodenje prilagajalo samostojno na zmogljivost samega sistema, oziroma bi se ta odvisnost zelo zmanjšala. Vključena je analiza obnašanja generatorja giba z S-obliko hitrosti in generatorja giba mehke logike. Oba načina sta proučena na odzivnosti in obnašanju regulacijskega sistema na objektu avtomatskih drsnih vrat. Proučil se je sistem vodenja, namenjen za spremenljivo breme, ter odzivnost in vplivi sunkov na pogonski mehanizem. Koncepti so potrjeni na prototipnem krmilniku in mehatronskem testnem objektu. Mehatronski sistem (avtomatska drsna vrata) je voden z DC-motorjem prek zobatega jermenskega pogona. Krmilna enota upravlja motor s pomočjo informacij iz senzorjev. Obstoječi pogonski mehanizem vrat zahteva velik volumen, ki vpliva na vgradne možnosti v gradbeni objekt in na dizajn izdelka. Vse skupaj pa vpliva na arhitekte in lastnike, ki zahtevajo, da se bo izdelek čim bolj prilegal v objekt. Za dober dizajn in večjo vgradno prilagodljivost pa mora biti volumen pogona čim manjši. Tehnična slabost takega pogona je vzdrževanje in odvisnost kvalitete vodenja glede na vpetost jermena. Tega je težje vzdrževati pri veliki medosni razdalji pogona zaradi njegove obrabe in elastičnosti. Pri ohlapnem jermenu se izraziteje pojavljajo vibracije na mehanizmu. V najslabšem primeru zobati jermen preskoči zob na jermenici, kar privede do napačne položajne meritve. Ta je izvedena na pogonskem motorju. Tako je potrebno hitrosti vrat omejevati glede na težo vrat, ki pa je o
Ključne besede: modularni končni avtomati stanja, dogodkovno vodenje, generator zveznega gibanja, asinhronska opravila vodenja, ARM Cortex M3, DSP, robustno vodenje, vodenje drsnih vrat, oblikovalne metode programiranja, mehka logika, kontrola sile, sistemska redundantnost, linearni sinhronski motor
Objavljeno: 27.06.2013; Ogledov: 1787; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (15,87 MB)

9.
MENJAVA ROTORJA GLAVNEGA GENERATORJA V NEK
Primož Habinc, 2012, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo opisuje potek zamenjave rotorja glavnega generatorja v Nuklearni elektrarni Krško. Dokument vsebuje opis generatorja in njegovih električnih podsistemov, razloge za zamenjavo rotorja in opis merilnih metod za odkrivanje medovojnega stika vključno z rezultati meritev. Opisana je tudi metoda spremljanja stanja rotorskega navitja med obratovanjem generatorja z magnetno sondo. V nadaljevanju je opisan postopek izdelave novega rotorja, transporta, vgradnje in zagonskega testiranja.
Ključne besede: Sinhronski generator, NEK, vzbujalno navitje, medovojni stik, magnetna sonda
Objavljeno: 16.06.2012; Ogledov: 2387; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

10.
MERILNA PROGA ZA MERITVE ASINHRONSKIH IN SINHRONSKIH STROJEV
Jože Požun, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomske naloge je vzpostavitev merilnega mesta za merjenje asinhronskih in sinhronskih strojev v pedagoške namene. Najprej je predstavljena uporabljena oprema merilne proge. Primernost vzpostavljene merilne proge je potrjena z izvedbo osnovnih meritev na asinhronskem motorju in sinhronskem generatorju. Rezultati meritev potrjujejo uporabnost merilne proge z določenimi omejitvami. Meritve so bile opravljene v laboratoriju za električne stroje Srednje poklicne in strokovne šole Krško.
Ključne besede: asinhronski motor, sinhronski generator, merilna proga
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 3290; Prenosov: 555 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici