| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
SANACIJA IN IZVAJANJE FUNKCIONALNIH PREIZKUSOV NA GENERATORJIH HE BOŠTANJ
Marko Kenig, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: V svetu in predvsem v Evropi, je predvideno povečanje deleža energije pridobljene iz obnovljivih virov. Zaradi tega je bila v Evropski uniji sprejeta direktiva, po kateri mora Slovenija iz sedanjih 8,5% energije povečati na 25 % energije iz obnovljivih virov. V obnovljive vire štejemo tudi energijo iz hidroelektrarn. Voda je edini naravni vir, ki ga je v Sloveniji v izobilju, potrebno pa bi ga bilo bolje izkoristiti. Reke Drava, Soča z Idrijco so že zadovoljivo izkoriščene, ostane pa še veliko možnosti za izkoriščenje na reki Savi in Muri. Na reki Savi je predvidena izgradnja verige hidroelektrarn od Most do meje s Hrvaško, ki bo poleg hidroelektrarn na Dravi predstavljala glavni vir slovenskega elektroenergetskega sistema. Prva v verigi spodnje Save je tako bila zgrajena hidroelektrarna Vrhovo, ki se je začela graditi leta 1987 uporabno dovoljenje pa je dobila 1997. Po nekaj letih pa so bile zgrajene še hidroelektrarna Boštanj in hidroelektrarna Blanca. Trenutno je v fazi gradnje tudi hidroelektrarna Krško. Med izgradnjo HE Vrhovo in HE Boštanj, je preteklo 15 let, zato so bili na HE Boštanj vgrajeni novejši materiali z boljšimi karakteristikami, nastale pa so tudi nove konstrukcijske rešitve. Nove rešitve pa lahko pripeljejo tudi do neljubih dogodkov, ki so se pojavili na HE Boštanj in so opisani v naslednjih poglavjih. V uvodnem poglavju je predstavljena hidroelektrarna Boštanj, predvsem s stališča pomembnejših komponent, ki so potrebne za obratovanje takšnega objekta. Večji poudarek je na elektro komponentah. V drugem poglavju se dotaknemo problematike odkrivanja napak na generatorju. Zaradi napak, ki so se nam na prvi pogled zdele zanemarljive oziroma minimalne, smo se morali temeljito poglobiti v konstrukcijske, tehnološke in sistemske rešitve, da smo ugotovili zakaj je do napak prišlo. Na osnovi ugotovljenih vzrokov so v nadaljevanju opisani postopki in predlagani ukrepi za sanacijo statorja generatorja. Prikazane so rešitve prve sanacije in nato še rešitve druge sanacije generatorja. Pri sanacijah smo morali narediti tudi določene spremembe na ostalih sistemih, kot so vodenje in obratovanje agregata. V naslednjem poglavju so prikazani končni rezultati sanacije in ocena ali je bila sanacija uspešna. Po vsaki izvedeni sanaciji je bilo potrebno ponovno preskusiti glavne sisteme agregata. Izvedba funkcionalnih preizkusov in sam potek je opisan v naslednjem poglavju. V zaključku pa so strjene misli sanacije agregata in ali je smiselno vedno težiti k uporabi najnovejših materialov in postopkov.
Ključne besede: Sinhronski generator, rotor, statorski paket, stator, navitje, hlajenje, turbina, vzbujanje
Objavljeno: 24.02.2011; Ogledov: 2820; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

4.
MERITVE OBREMENILNIH KARAKTERISTIK SINHRONSKEGA GENERATORJA S POTOPLJENIMI TRAJNIMI MAGNETI
Aleš Kapitler, 2011, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela je podan splošen opis sinhronskega stroja s trajnimi magneti, lastnosti trajnih magnetov in določitev delovne točke magnetnega kroga. V nadaljevanju je prikazana matematična obravnava sinhronskega stroja s trajnimi magneti za idealne in realne razmere. Sledi opis merilnega sistema in rezultati meritev obremenilnih karakteristik sinhronskega generatorja s potopljenimi trajnimi magneti.
Ključne besede: sinhronski generator, trajni magneti, meritve
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 2154; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (5,99 MB)

5.
MERITVE KARAKTERISTIK VETRNE ELEKTRARNE
Tomaž Hrastovec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena meritev karakteristik vetrne elektrarne. V nalogi sta opisana dva eksperimentalna sistema. Prvi se uporablja za določitev vplivov hitrosti vetra na električne veličine sinhronskega generatorja. Za merjenje vrtilnega momenta vetrne elektrarne pa se uporabi drugi eksperimentalni sistem z upoštevanjem enake hitrosti vrtenja in pogojev delovanja, kot pri prvem sistemu. Dobljeni rezultati obeh eksperimentalnih sistemov so popolne električne in mehanske karakteristike vetrne elektrarne. Izmerjene karakteristike in izsledki diplomske naloge so uporabni za ponovno oblikovanje mehanskega in električnega podsistema obstoječih vetrnih elektrarn.
Ključne besede: vetrna elektrarna, sinhronski generator, meritve, izkoristek
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 1745; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

6.
MERILNA PROGA ZA MERITVE ASINHRONSKIH IN SINHRONSKIH STROJEV
Jože Požun, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomske naloge je vzpostavitev merilnega mesta za merjenje asinhronskih in sinhronskih strojev v pedagoške namene. Najprej je predstavljena uporabljena oprema merilne proge. Primernost vzpostavljene merilne proge je potrjena z izvedbo osnovnih meritev na asinhronskem motorju in sinhronskem generatorju. Rezultati meritev potrjujejo uporabnost merilne proge z določenimi omejitvami. Meritve so bile opravljene v laboratoriju za električne stroje Srednje poklicne in strokovne šole Krško.
Ključne besede: asinhronski motor, sinhronski generator, merilna proga
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 2964; Prenosov: 533 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

7.
MENJAVA ROTORJA GLAVNEGA GENERATORJA V NEK
Primož Habinc, 2012, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo opisuje potek zamenjave rotorja glavnega generatorja v Nuklearni elektrarni Krško. Dokument vsebuje opis generatorja in njegovih električnih podsistemov, razloge za zamenjavo rotorja in opis merilnih metod za odkrivanje medovojnega stika vključno z rezultati meritev. Opisana je tudi metoda spremljanja stanja rotorskega navitja med obratovanjem generatorja z magnetno sondo. V nadaljevanju je opisan postopek izdelave novega rotorja, transporta, vgradnje in zagonskega testiranja.
Ključne besede: Sinhronski generator, NEK, vzbujalno navitje, medovojni stik, magnetna sonda
Objavljeno: 16.06.2012; Ogledov: 2032; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

8.
DOGODKOVNO VODENJE MEHATRONSKEGA SISTEMA Z MODULARNIMI KONČNIMI AVTOMATI STANJ
Franc Hanžič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Delo doktorske disertacije posega na interdisciplinarno področje vodenja mehatronskih objektov, ki združuje najnovejša znanja računalništva, elektrotehnike in strojništva. Zajeto je raziskovanje mehanskega, električnega in programskega sklopa, ki v celoti predstavlja vodenje avtomatskih drsnih vrat. Izrazito področje v tem delu zajema raziskavo in oblikovanje programske kode. Vključeni sta raziskava in razvoj robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat skupaj s tehnološko posodobitvijo krmilnega modula in z načrtovanjem cenovno ugodnega linearnega motorja. Jedro dela obravnava oblikovanje programske kode s končnimi avtomati stanj za zanesljivejše delovanje in učinkovitejše vzdrževanje. Vendar pa omenjena metoda ni primerna za obširne sisteme zaradi velikega števila tranzicij (povezav med stanji) . Taka metoda torej preprečuje, da bi bila programska koda zanesljiva, pregledna in ustrezna za vzdrževanje. Zaradi njene enostavnosti so se raziskali načini, kako jo vključiti v obširne sisteme brez negativnih posledic, kot so prepleti tranzicij, nepreglednosti in nezanesljivosti. Cilj raziskovalnega dela je izdelati modularno programsko kodo z dogodkovnim načinom izvajanja na krmilnem sistemu z mikrokrmilnikom ARM Cortex M3. Predstavljeno je asinhronsko procesiranje več modularnih končnih avtomatov stanj s čakalno vrsto FIFO in sistemom s prekinitvenimi rutinami. Proces modularnih končnih avtomatov zajema sposobnost komuniciranja z drugimi napravami prek komunikacije CAN (Controller-Area-Network), upravljanja režimov, vodenja mehatronskega sistema (drsna vrata), generiranja referenčnega giba z S-obliko hitrosti ali mehko logiko, regulacije toka, hitrosti in položaja, upravljanja redundantnosti in varnosti na mehatronskem sistemu. Preučila se je implementacija programske kode po postopku končnih avtomatov stanj v programskem jeziku C. Cilj je doseči razumno in pregledno kodo v kateri bo vidno delovanje algoritma brez pomoči diagramov. Taki princip zagotavlja neposredno kontrolo programske kode. V nasprotnem primeru kontrola delovanja algoritma temelji na programski dokumentaciji, ki je odvisna od človeškega faktorja. Dokumentacija in programska koda sta si lahko nasprotni saj se ti pogosteje ne usklajata v enakem času. Do večjih sprememb lahko prihaja pri vzdrževanju programske kode ali pri menjavi kolektiva. Raziskava vključuje izdelavo robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat. Trenutni objekt je zelo odvisen od človeškega faktorja, ki vpliva na kvalitetno vodenje vrat. Z robustnim sistemom pa bi se vodenje prilagajalo samostojno na zmogljivost samega sistema, oziroma bi se ta odvisnost zelo zmanjšala. Vključena je analiza obnašanja generatorja giba z S-obliko hitrosti in generatorja giba mehke logike. Oba načina sta proučena na odzivnosti in obnašanju regulacijskega sistema na objektu avtomatskih drsnih vrat. Proučil se je sistem vodenja, namenjen za spremenljivo breme, ter odzivnost in vplivi sunkov na pogonski mehanizem. Koncepti so potrjeni na prototipnem krmilniku in mehatronskem testnem objektu. Mehatronski sistem (avtomatska drsna vrata) je voden z DC-motorjem prek zobatega jermenskega pogona. Krmilna enota upravlja motor s pomočjo informacij iz senzorjev. Obstoječi pogonski mehanizem vrat zahteva velik volumen, ki vpliva na vgradne možnosti v gradbeni objekt in na dizajn izdelka. Vse skupaj pa vpliva na arhitekte in lastnike, ki zahtevajo, da se bo izdelek čim bolj prilegal v objekt. Za dober dizajn in večjo vgradno prilagodljivost pa mora biti volumen pogona čim manjši. Tehnična slabost takega pogona je vzdrževanje in odvisnost kvalitete vodenja glede na vpetost jermena. Tega je težje vzdrževati pri veliki medosni razdalji pogona zaradi njegove obrabe in elastičnosti. Pri ohlapnem jermenu se izraziteje pojavljajo vibracije na mehanizmu. V najslabšem primeru zobati jermen preskoči zob na jermenici, kar privede do napačne položajne meritve. Ta je izvedena na pogonskem motorju. Tako je potrebno hitrosti vrat omejevati glede na težo vrat, ki pa je o
Ključne besede: modularni končni avtomati stanja, dogodkovno vodenje, generator zveznega gibanja, asinhronska opravila vodenja, ARM Cortex M3, DSP, robustno vodenje, vodenje drsnih vrat, oblikovalne metode programiranja, mehka logika, kontrola sile, sistemska redundantnost, linearni sinhronski motor
Objavljeno: 27.06.2013; Ogledov: 1403; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (15,87 MB)

9.
ANALIZA DELOVANJA STABILIZATORJEV ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA
Mitja Dušak, 2013, magistrsko delo

Opis: V delu so predstavljene problematika elektromehanskih nihanj sinhronskega generatorja in metode za njihovo dušenje. Analizirano je delovanje stabilizatorjev elektroenergetskega sistema na izbranih generatorjih v štirih hidroelektrarnah. Opravljene so bile meritve nihanj moči, vrtljajev, napetosti generatorja in vzbujalne napetosti v več obratovalnih točkah na različnih generatorjih, ki imajo vgrajene klasične stabilizatorje. V ta namen je bil razvit merilni sistem v okolju LabView. Opravljena je bila primerjava nihanj ob vključenih in izključenih stabilizatorjih elektromehanskih nihanj. Rezultati kažejo, da stabilizatorji dobro dušijo nihanja v ožjem območju moči, medtem ko jih v posameznih primerih celo povečujejo. Priporočamo izklop stabilizatorjev pri manjših delovnih obremenitvah in preverjanje nastavitev pri stabilizatorjih, ki slabše dušijo nihanja na širšem obratovalnem področju.
Ključne besede: sinhronski generator, elektromehanska nihanja, stabilizator elektroenergetskega sistema
Objavljeno: 29.08.2013; Ogledov: 1073; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (14,88 MB)

10.
DUŠENJE NIHANJ SINHRONSKEGA GENERATORJA
Urban Mesner, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so opisani vzroki nihanj sinhronskih generatorjev (SG), ki so sinhronizirani na elektroenergetsko omrežje. Predstavljeno je delovanje SG v stacionarnem in dinamičnem stanju. Za analizo nihanj SG je uporabljen lineariziran model SG tretje stopnje brez in z regulacijo napetosti. Nadalje so predstavljene možnosti za dušenje nihanj SG. Izpostavljen je stabilizator kolesnega kota, ki temelji na meritvi rotorske hitrosti SG, na osnovi katere generira dodatni stabilizacijski signal, ki se prišteva k referenčni vrednosti statorske napetosti. Predstavljena je zgradba in določitev parametrov stabilizatorja ter njegovo delovanje v različnih delovnih točkah SG. Ugotovljeno je nelinearno obnašanje SG v različnih delovnih točkah, zato je predlagan adaptivni pristop določanja parametrov stabilizatorja SG, ki izboljša dušenje nihanj SG v celotnem področju delovanja.
Ključne besede: sinhronski generator, stabilizator nihanj sinhronskega generatorja
Objavljeno: 01.10.2013; Ogledov: 1241; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici