1. Klavirska dela Ravela in Debussyja v povezavi z impresionističnim slikarstvom : magistrsko deloNina Osenjak, 2024, magistrsko delo Opis: Impresionizem je umetnostni slog, ki se je najprej razvil v slikarstvu in kasneje v glasbi. Razvil se je v poznem 19. stoletju v prestolnici Francije. Impresionistični slikarji so s svojim nekonvencionalnim pristopom k obravnavanju barv, ustvarjanjem v naravi ter uporabo kratkih, nejasnih potez in linij skupaj z upodabljanjem trenutnih vtisov in naravnih motivov močno vplivali na takratne skladatelje, zlasti na Debussyja ter posredno tudi na Ravela. Pod močnim vplivom simbolizma sta skladatelja zamajala temelje tradicionalne harmonije z vpeljavo novih lestvic in modalnosti, obogatila akorde s kromatičnimi odtenki, svobodno uporabljala disonance, eksotične ritme, zvočne efekte in ter razširila zvočno paleto z vključevanjem manj uveljavljenih instrumentov.
V osrednjem delu zaključnega dela obravnavamo in raziskujemo vzporednice med francoskimi impresionističnimi slikarji in klavirskimi deli glasbenih impresionistov, pri čemer v ospredje postavljamo Ravela. Na podlagi literature ugotavljamo njegovo povezavo z njegovimi sodobniki, pri čemer se kaže vpliv predvsem Debussyja in ustvarjalcev kot sta Satie in Fauré. Čeprav so delili nekatere skupne estetske in slogovne značilnosti, je Ravel sčasoma oblikoval svoj prepoznaven glasbeni jezik, ki sega preko zgolj impresionističnih okvirjev. Z večjim poudarkom na klasicističnih oblikovalnih nazorih ga označujemo kot ''klasika impresionizma''. V zaključnem delu na podlagi Skrjabinove sinestezije, kjer povežemo barvo in zvok, in izbranih štirih klavirskih skladbah Ravela in Debussyja iščemo vzporednice z impresionističnimi slikarji.
Ključne besede: impresionizem, slikarstvo, glasba, poezija, klavir, Claude Debussy, Maurice Ravel, sinestezija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 266; Prenosov: 66
 Celotno besedilo (6,24 MB) |
2. SINTEZA ZVOKA IN PODOBEPeter Valtl, 2016, diplomsko delo Opis: Idejo za izdelavo diplomskega dela sem dobil v času svojega poučevanja, saj se v poklicu vsakodnevno srečujem s prepletanjem glasbe in likovne umetnosti. Začelo me je zanimati, kaj imata ti dve umetnosti skupnega ter kaj ju povezuje oziroma na kakšen način sta povezani.
Predvsem sem želel raziskati obdobje konec 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja, saj sem ob prebiranju različne literature ugotovil, da se je v tem obdobju začelo razvijati vedno več novih smeri v glasbi in slikarstvu. Vse to me je pripeljalo k razmišljanju o omenjenih umetniških smereh ter tudi k diplomskemu delu z naslovom Sinteza zvoka in podobe.
Za boljše razumevanje prepletanja različnih umetniških zvrsti sem v prvem delu diplomske naloge najprej pojasnil delovanje različnih človeških čutov – vizualni in slušni sistem, ki omogočajo, da lahko glasbo slišimo ter umetniška dela vidimo. Vsi ti čuti nam omogočajo, da dobimo informacije iz okolja neovirano. Opisal sem tudi sinestezije, soobčutje, ki je vplivalo na razvoj glasbe in slikarstva oziroma na prepletanje obeh umetnostnih zvrsti.
Za boljše razumevanje celotnega fenomena sem v teoretičnem delu pojasnil in raziskal obdobja, v katerih so se te zvrsti umetnosti prepletale. Tako spoznamo obdobje ekspresionizma in impresionizma, v katerem ustvarjata Vasilij Kandinski in Aleksander Skrjabin. V diplomskem delu je poudarek predvsem na Vasiliju Kandinskem ter Aleksandru Skrjabinu, zato je obravnavana njuna glasbena ter slikarska pot in pogled na ustvarjanje. Dodani so različni prikazi ter interpretacije, ki so pomembno izhodišče praktičnega dela. V tem času je nastalo prvo abstraktno delu Vasilija Kandinskega. Povezava med glasbo in slikarstvom mu je prinesla nov način razmišljanja ter ustvarjanja. Ni samo glasba vplivala na likovne umetnike, temveč so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih.
Likovna umetnost in glasba se prepletata že skozi celotno človeško zgodovino. Likovne umetnike glasba navdušuje, z njo živijo, jo čutijo ali pa jo enostavno vidijo. Pri vsem tem pa tudi glasbeniki znajo brati različna likovna dela. Tako so posamezne slike interpretirane s parametri, kot da bi se izvajala določena glasba – vpliv zvoka in podobe.
V praktičnem poglavju je osrednji cilj oziroma del naloge predstavitev nekaterih umetniških del Kandinskega. Zanimal me je predvsem njegov pristop k ustvarjanju določenih umetniških del. Kot je bilo omenjeno že prej, so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih. Eden izmed bolj znanih je bil Aleksander Skrjabin ter njegovo delo z naslovom Prometej – Pesnitev ognja. S tem delom se je poslužil novih barvnih, instrumentalnih in sinestetičnih efektov. Kot slovenski skladatelj je omenjen Ivo Petrić ter Groharjeve impresije II. Sledi podrobno raziskovanje življenja in dela dveh umetnikov, katerih umetnosti se v njunih delih prepletajo. Iz pridobljenih virov, od koder izhajata Vasilij Kandinski ter Aleksander Skrjabin, sem podrobneje raziskal njuno življenje, delovanje ter medsebojni vpliv obeh umetnikov. Z diplomskim delom sem želel dokazati vpliv glasbe in slikarstva na posameznika ter prepletanje obeh umetnostnih zvrsti.
Ključne besede: glasba, slikarstvo, slušni sistem, vizualni sistem, abstraktno slikarstvo, sinestezija, glasbeni elementi, likovni elementi, podoba, zvok, slika
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2119; Prenosov: 277
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. PODOBA IN ZVOK , VPLIV GLASBE NA SLIKARSTVOKatja Hrvatin Jazbec, 2010, diplomsko delo Opis: Včasih sem se spraševala, zakaj moram vsak teden hoditi na ure klavirja in solfeggia ter se zaradi tega ne morem udeležiti likovnega krožka. Kasneje sem opustila izobraževanje v glasbi in sem se posvetila likovnemu ustvarjanju oziroma slikarstvu. V precej drugačni obliki so se prav tako med glasbo in slikarstvom odločali danes priznani slikarji. Tako se je na primer slikar Paul Klee odločil za slikarstvo, saj bi po lastnem mnenju glasbo lahko samo poustvarjal. Vendar pa je glasba ostala prisotna v njegovem slikarskem snovanju. Paul Klee spada med ustvarjalce z začetka dvajsetega stoletja. Ta čas je zaznamoval velik tehnični napredek in mnoge družbenopolitične spremembe. Posledično je prišlo do novih načinov ustvarjanja in razmišljanj o le-tem. To je tudi čas, ko nastane prvo abstraktno delo Vasilija Kandinskega. Kandinski je raziskoval povezavo med glasbo in slikarstvom ter navezal prijateljstvo s skladateljem Arnoldom Schönbergom. Zanimivo je, da se je ravno v prvi polovici dvajsetega stoletja pojavilo več umetniških skupin, ki so povezale umetnike z različnih področij (slikarstvo, glasba, literatura in drugo). Ni pa glasba samo vplivala na slikarje, tudi glasbeniki so našli navdih in izziv v slikarstvu. Med bolj odmevnimi je primer simfoničnega dela Aleksandra Skrjabina za orkester in barvne orgle z naslovom Prometej: Pesnitev ognja. Skrjabin je s tem delom želel izzvati sinestetično izkušnjo pri gledalcih. Ni bil prvi, ki bi iskal sinestezijo v umetnosti. V zgodovini so nastali številni domisleki, ki bi sočasno nagovarjali naš vizualni in slušni sistem, med temi so tudi barvni čembalo in barvne orgle.
V teoretičnem delu diplome sem našla izhodišča za lastno delo. Praktični del diplome sem raziskovala v dveh projektih. V obeh projektih sodelujem z glasbenikom. Ustvarjanje del in raziskovanje povezave med glasbo in slikarstvom za prvi projekt je potekalo v »ateljeju«, v drugem projektu pa se ustvarjanje in raziskovanje dogajata pred gledalci na odru.
Ključne besede: slikarstvo, glasba, vizualni sistem, slušni sistem, sinestezija, abstraktna umetnost
Objavljeno v DKUM: 22.10.2010; Ogledov: 3921; Prenosov: 455
Celotno besedilo (2,29 MB) |
4. Lik dekadenta v Huysmansovem romanu Proti tokuBarbara Hrastnik, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava prvi dekadentni roman, tj. roman Proti toku (1884) francoskega pisatelja Jorisa Karla Huysmansa. Njegov protagonist Des Esseintes je na podlagi primerov iz romana označen kot tipičen dekadentni lik, s pomočjo sekundarne literature pa je obravnavan tudi kot dandy, flaneur, ekscentrik, estet, mizantrop in nadčlovek. Prikazano je nenavadno dekadentovo mišljenje, obnašanje in zunanji videz, pri čemer so nakazane podobnosti z nekaterimi pisatelji, dostojanstveniki in intelektualci francoskega fin de siècla. Pri karakterizaciji osrednjega lika je uporabljena metoda interpretacije, tj. obravnava dekadentnih tematsko-motivnih sklopov, kot so pesimizem in spleen, kritika družbe in navdušenje nad umetnim. Pri slogovni analizi so obravnavana stilna sredstva, značilna za dekadentno, impresionistično in naturalistično pisanje, kot so tok zavesti, sinestezija, estetika grdega in natančnost opisovanja. Dekadenca je opredeljena kot življenjska drža in literarno gibanje, ki je nastalo kot subjektivni in čutni odpor naturalizmu, soobstajalo s simbolizmom in sprejelo impresionistične prvine. Obravnavano Nietzschejevo filozofsko ozadje dekadence potrjuje bistvo in značilnosti takšnega dekadentnega občutja tudi zgodovinsko in sociološko. Prav tako je dokazan vpliv Schopenhauerjeve pesimistične teorije na Huysmansa in na njegovo ustvarjanje, saj teorijo tega filozofa pisatelj sam poimenuje kar schopenhauérisme.
Ključne besede: dekadenca, dekadent, Joris Karl Huysmans, Proti toku, pesimizem, spleen, sinestezija
Objavljeno v DKUM: 21.05.2010; Ogledov: 3754; Prenosov: 498
Celotno besedilo (3,78 MB) |
5. ODKRIVANJE POJAVA SINESTEZIJAnja Pintar, 2009, diplomsko delo Opis: Način doživljanja vidnih in slušnih predstav je pri vsakem posamezniku drugačen. Ob poslušanju neke melodije slušni dražljaj izzove zvočni in vidni vtis. Te vidne vtise, ki se nam porajajo ob poslušanju glasbe, imenujemo sinestezije.
Testirali smo 20 učencev Zasebne glasbene šole v samostanu sv Petra in Pavla, pri čemer smo želeli ugotoviti povezanost med toni in barvami ter skladbami in barvami pri teh učencih. Rezultate vprašalnikov smo obdelali kvantitativno. Dobljene rezultate predstavljamo grafično in v preglednicah. Podatki so obdelani v odstotkih.
17 učencev je povezalo določen ton z določeno barvo, izstopal je en učenec, ki je pri ponovitvi poskusa dvema tonoma določil isto barvo. 79% učencev je v obeh poskusih z enakimi besedami opisalo 4. skladbo. 2. skladbo je v obeh poskusih enako opisalo 68,4% učencev. 1. skladbo je v obeh poskusih enako opisalo 63,2% učencev, 3. skladbo pa je v obeh poskusih enako opisalo 57,9% učencev.
Ugotavljam, da so barve pri pouku glasbene vzgoje lahko v pomoč pri razvoju glasbenih melodičnih sposobnosti otrok, če pri tem uporabimo sodobne pristope poučevanja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: sinestezija, glasba, ton, barva, povezovanje tonov z barvami, psihologija percepcije.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2010; Ogledov: 2857; Prenosov: 366
Celotno besedilo (3,40 MB) |
