1. Inovacijski management v športnih organizacijahVasja Gorjup, 2016, magistrsko delo Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije.
Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv.
Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo.
Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1750; Prenosov: 231
 Celotno besedilo (2,45 MB) |
2. Planiranje razvoja podjetja Dobro in zdravo s. p., s poudarkom na ravni strateškega managementaKsenija Tušek, 2016, diplomsko delo Opis: Ko je že kazalo, da bo podjetje ugasnilo in bomo po 48 letih uspešnega delovanja prenehali z dejavnostjo, smo sklenili, da bi bilo škoda zavreči pomembno konkurenčno prednost podjetja, ne da bi poskusili doseči potrebne spremembe. Odločili smo se za razvoj podjetja v novi dejavnosti v sinergiji z znanjem in izkušnjami, ki smo si jih pridobili v preteklih letih delovanja.
Diplomsko delo je temelj planiranja razvoja podjetja Dobro in zdravo, s. p. Po proučitvi in analizi podjetja in določitvi njegovih prednosti, slabosti, vrednot in tudi ob upoštevanju razvoja okolja ter iz okolja izhajajočih možnosti in nevarnosti smo za podjetje določili vizijo ter poslanstvo podjetja, smotre in temeljne cilje ter tako zapisali inovirano politiko podjetja Dobro in zdravo, s. p.
Na podlagi proučevanja vrednot prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti smo utemeljili tudi razvoj podjetja Dobro in zdravo, s. p., na ravni strateškega menedžmenta. Pri planiranem razvoju na ravni strateškega menedžmenta smo določili programsko-tržna področja podjetja ter utemeljili strateške možnosti in strategije podjetja, v zadnjem delu diplomske naloge pa zapisali tudi program razvoja proučevanega podjetja za naslednjih pet let.
Ključne besede: sinergija, razvoj, vizija, politika podjetja, strategije.
Objavljeno v DKUM: 08.06.2016; Ogledov: 938; Prenosov: 123
Celotno besedilo (985,05 KB) |
3. |
4. ŠTUDIJA SINERGIJSKEGA UČINKA INHIBITORJEV V RAZTOPINI H2SO4Ina Vogel, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti sinergijski učinek kombinacije inhibitorjev na potek korozije na nerjavnem jeklu W. Nr. 1.4057 v raztopini H2SO4, s koncentracijo, c = 0.075 mol/L. Uporabili smo dva različna inhibitorja NaNO2 in Na2B4O7, ter kombinacijo obeh. Pri poskusih smo uporabljali gravimetrično metodo v skladu z ASTM G31 standardom. Testiranja smo izvajali pri različnih koncentracijah in različnih temperaturah. Določali smo izgubo mase, iz katere smo izračunali hitrost korozije, aktivacijsko energijo, Arrheniusov predeksponentni faktor in učinkovitost. Iz dobljenih rezultatov smo prišli do zaključka, da hitrost korozije z dvigovanjem temperature narašča in z višanjem koncentracije inhibitorjev pada. Pomembna je ugotovitev, da kombinacija inhibitorjev v korozijskem mediju poveča učinkovitost zaviranja hitrosti korozije jekla. Inhibitorni učinek sinergije je večji, kot pri posameznem inhibitorju.
Ključne besede: korozija, nerjavno jeklo, inhibitorji, gravimetrična metoda, hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev, aktivacijska energija, sinergija.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2014; Ogledov: 1774; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,58 MB) |
5. Poskus prevzema podjetja X : diplomsko deloPetra Lorger, 2006, diplomsko delo Ključne besede: podjetje, povezanost, prevzemi podjetij, združitve podjetij, družbe, kapital, delnice, tveganje, management, maksimizacija, sinergija, cilj, dejavnost, zakoni, pravo družb, motivacija, konkurenčnost, zakonodaja, Slovenija, Nemčija, ZDA, Evropska unija, pravna ureditev, gospodarsko pravo, metode, struktura, primeri, case study, mednarodne primerjave
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1524; Prenosov: 73
Celotno besedilo (401,26 KB) |
6. Faktoring in zavarovanje terjatev : diplomsko deloIvana Bricelj, 2006, diplomsko delo Ključne besede: terjatve, zavarovanje, factoring, sinergija, povezanost, konkurenčnost, finančno upravljanje, finančna analiza, storitve, finančni instrumenti, plačilni instrumenti, plačilna sposobnost, zavarovalnice, odkup, družbe, združitve podjetij, financiranje, mednarodni finančni odnosi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2562; Prenosov: 169
Celotno besedilo (488,79 KB) |
7. Banke in sinergija finančnih poslov v sodobnem bančništvu : diplomsko deloAndreja Rečnik, 2007, diplomsko delo Ključne besede: bančništvo, banke, povezanost, sinergija, zavarovalstvo, Slovenija, zavarovalnice, krediti, kreditiranje, kreditne ustanove, razvoj, učinkovitost, struktura, dejavnost, uspešnost poslovanja, hipotekarni kredit, organizacija, ponudba, poslovne banke, bančno poslovanje, potrošnik, storitve, organizacijske strukture, sistemi, organizacija poslovanja, prilagajanje, finančne ustanove
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1544; Prenosov: 60
Celotno besedilo (492,71 KB) |
8. Skrbni pregled poslovanja za banke v procesu združevanj in prevzemov : magistrsko deloVesna Pogačar, 2008, magistrsko delo Ključne besede: bančništvo, banke, bančno poslovanje, združevanje, združitve podjetij, prevzemi podjetij, povezanost, finančna analiza, organiziranost, motiviranje, finančno poslovanje, pregledi, definicija, Slovenija, funkcije, cilj, odločanje, poslovne odločitve, spremembe, poslovni proces, modeli, reševanje problemov, poslovno sodelovanje, sinergija, teorija, jamstvo, strategija, strateško planiranje, integracija, združenja, kooperacija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2264; Prenosov: 119
Celotno besedilo (856,40 KB) |
9. Organizacijski učinki prevzema SKB banke d.d. s strani družbe Societe Generale Group : diplomsko deloAlen Dimitrušev, 2008, diplomsko delo Ključne besede: prevzemi podjetij, integracijski procesi, uspešnost poslovanja, združevanje, združitve podjetij, poslovne banke, organiziranost, organizacijska kultura, banke, bančno poslovanje, storitve, zaposlenost, lastnina, kultura podjetja, sinergija, povezanost, sodelovanje, poslovni proces, aktivnosti, Slovenija, finančne ustanove, Francija, ponudba
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2091; Prenosov: 127
Celotno besedilo (426,36 KB) |
10. EVROPSKA SOSEDSKA POLITIKA (ESP)Karmen Kline, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja Evropsko sosedsko politiko, ki se je pričela izvajati leta 2004 po širitvi Evropske unije na petindvajset držav članic. Delo najprej predstavlja samo politiko, njeno geografsko razsežnost, cilje, dodatne ugodnosti za države partnerice ESP in skupne vrednote v sklopu katerih se opredelijo skupni interesi in spoznanje k skupnim vrednotam. Nadalje se delo usmeri v samo delovanje ESP, ki zajema opredelitev akcijskega načrta, ki je temelj za začetek izvajanja ESP. Akcijski načrti zajemajo agendo političnih in gospodarskih reform na podlagi prioritet, ki se izvajajo v krajšem roku (treh let) ali daljšem roku (pet let). Predstavljenih je vseh šest glavnih področij akcijskih načrtov. Ker daje EU vedno večji poudarek regionalnemu sodelovanju tudi znotraj ESP, je v delu predstavljeno regionalno sodelovanje na vzhodnih mejah EU vključno s pobudo »sinergija Črnega morja« in prav tako na območju Sredozemlja, kjer je predstavljena pobuda »Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje«. Predstavljeni so tudi obstoječi sporazumi držav partneric.
Zadnji skop dela je financiranje ESP, kjer je predstavljena finančna pomoč držav partneric pred začetkom izvajanja politike. Predstavljeni so obstoječi finančni instrumenti in njihovo prepletanje s strategijo ESP. Delo se nato osredotoči na nov finančni instrument ESP imenovan Evropski instrument sosedstva in partnerstva ter njegovo postopno uvajanje, ki je sledilo v dveh fazah. Sledi dodeljevanje finančnih sredstev v sklopu novega instrumenta in predstavitev programov čezmejnega sodelovanja.
Ključne besede: Evropska sosedska politika (ESP), države partnerice ESP, akcijski načrt, financiranje ESP, sinergija Črnega morja, pobuda Barcelonski proces, Evro-sredozemsko partnerstvo, Evropski instrument sosedstva in partnerstva, programi čezmejnega sodelovanja (CBC).
Objavljeno v DKUM: 22.03.2010; Ogledov: 2747; Prenosov: 242
Celotno besedilo (550,68 KB) |
