| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
EVROPSKA SOSEDSKA POLITIKA (ESP)
Karmen Kline, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja Evropsko sosedsko politiko, ki se je pričela izvajati leta 2004 po širitvi Evropske unije na petindvajset držav članic. Delo najprej predstavlja samo politiko, njeno geografsko razsežnost, cilje, dodatne ugodnosti za države partnerice ESP in skupne vrednote v sklopu katerih se opredelijo skupni interesi in spoznanje k skupnim vrednotam. Nadalje se delo usmeri v samo delovanje ESP, ki zajema opredelitev akcijskega načrta, ki je temelj za začetek izvajanja ESP. Akcijski načrti zajemajo agendo političnih in gospodarskih reform na podlagi prioritet, ki se izvajajo v krajšem roku (treh let) ali daljšem roku (pet let). Predstavljenih je vseh šest glavnih področij akcijskih načrtov. Ker daje EU vedno večji poudarek regionalnemu sodelovanju tudi znotraj ESP, je v delu predstavljeno regionalno sodelovanje na vzhodnih mejah EU vključno s pobudo »sinergija Črnega morja« in prav tako na območju Sredozemlja, kjer je predstavljena pobuda »Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje«. Predstavljeni so tudi obstoječi sporazumi držav partneric. Zadnji skop dela je financiranje ESP, kjer je predstavljena finančna pomoč držav partneric pred začetkom izvajanja politike. Predstavljeni so obstoječi finančni instrumenti in njihovo prepletanje s strategijo ESP. Delo se nato osredotoči na nov finančni instrument ESP imenovan Evropski instrument sosedstva in partnerstva ter njegovo postopno uvajanje, ki je sledilo v dveh fazah. Sledi dodeljevanje finančnih sredstev v sklopu novega instrumenta in predstavitev programov čezmejnega sodelovanja.
Ključne besede: Evropska sosedska politika (ESP), države partnerice ESP, akcijski načrt, financiranje ESP, sinergija Črnega morja, pobuda Barcelonski proces, Evro-sredozemsko partnerstvo, Evropski instrument sosedstva in partnerstva, programi čezmejnega sodelovanja (CBC).
Objavljeno: 22.03.2010; Ogledov: 1655; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (550,68 KB)

9.
Učinki posodobitve vojaškega letališča Cerklje ob Krki : magistrska naloga
Nikolaj Galeša, 2009, magistrsko delo/naloga

Opis: Vojaško letališče Cerklje ob Krki (letališče) je bilo ustanovljeno leta 1938 kot vojaško letališče kraljeve vojske. Po koncu druge svetovne vojne pa ga je uporabljalo vojaško letalstvo JLA. Letališče je v devetdesetih prejšnjega stoletja postalo osrednja vojaška letalska baza Slovenske vojske. Danes je tu nastanjena večina enot letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske (SV). Dotrajanost letaliških objektov, vzletno-pristajalne steze in druge letališke infrastrukture je povod celovitega projekta prenove ter posodobitve letališča. Večina prenove bo povezana z izboljšanjem zmogljivosti letališča. Tehnološka prenova in rekonstrukcija letališča bosta omogočili, da bodo na njem varno vzletali in pristajali vojaški ter civilni zrakoplovi v vseh pogojih, tudi pri omejeni vidljivosti, podnevi in ponoči. Na ta način bo omogočen tudi civilni notranji in mednarodni javni promet, ki ga do zdaj ni bilo. Obnovljeno letališče bo edina zračna vstopna točka vojaških letal v Sloveniji, kjer bo potekal tudi program podpore enotam NATO, pri čemer pa ni predvideno, da bi bili na njem stalno nameščeni zrakoplovi ali enote drugih držav zavezništva. Predvideno je za pomoč med članicami zveze ob vojaški ogroženosti in večjih naravnih nesrečah. Izgradnja gospodarskega središča Phoenix na severnem delu letališča se pojavlja kot pomemben logističen potencial, tako za Slovensko vojsko kakor tudi za celotno gospodarsko področje v Posavju. Posodobitev letališča in izgradnja gospodarskega središča Phoenix na istem prostoru je izvrstno izkoriščen moment ali še bolje rečeno inercija, ki bo zagotovila sinergijo celotnega spektra logističnih tokov na tem območju ter ob ustreznem upravljanju omogočila povezljivost kadrov, opreme in infrastrukture na letališču.
Ključne besede: letališča, povezljivost, sinergija, intermodalnost, podpora države gostiteljice
Objavljeno: 17.08.2009; Ogledov: 3555; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici