| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES V UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA
Tanja Kukec-Karanovič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: K pisanju magistrskega dela z naslovom Stres v Upravi RS za javna plačila nas je spodbudilo dejstvo, da v službi telefoni nenehno zvonijo, nabira se nepregledana elektronska pošta, šef nam nalaga nove in nove naloge zaradi »naše sposobnosti, hitrosti in iznajdljivosti«. Dnevne obveznosti in delovne naloge se povečujejo, zato je časa vedno manj. Ko pa pridemo domov nas čakajo obveznosti, kot so kuhanje, pospravljanje, starševske dolžnosti, skrb za stare starše, ki so pomoči potrebni. Na koncu ugotovimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse kar je potrebno. Potem razmišljamo kaj od naštetega naj izpustimo in čemu se naj odpovemo, ali kaj naj naredimo hitreje, da si bomo utrgali košček časa samo zase, za sprehod, masažo ali kakršno koli sprostitev. V zadnjem desetletju se o stresu veliko razpravlja, ker živimo v času, ko je tempo življenja vedno hitrejši in nam naš čas ne dopušča več trenutkov zase, za sprostitev, zabavo in razmišljanje. Dnevno se soočamo z novimi nalogami, zadolžitvami, obremenitvami in pritiski, ki v nas povzročajo stres. Tekmovalni duh, ki je v nas samih in se izraža na vseh področjih našega življenja, pa stvari samo še poslabša. V čim krajšem času želimo narediti čim več in čim bolje. Včasih nam je stres pomagal pri preživetju, danes pa nam predvsem uničuje zdravje. Pojavlja se na vseh področjih človekovega življenja: v službi, doma, v prostem času. Dnevne delovne zahteve se širijo, zato je potrebno nenehno hitenje in prilagajanje. Čas nam teče vedno hitreje, ker želimo opraviti vedno več opravil v tistem času, ki ga imamo na razpolago. Vedno več stvari želimo narediti v čim krajšem času, zato ker jih tudi drugi ali pa zato, da bomo boljši od drugih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisana zgodovina stresa. V drugem delu je opisan stres na delovnem mestu, ki je postal v zadnjem času zaradi nenehnega hitenja in nalaganja dodatnih obveznosti hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Tehnični razvoj in razvoj informacijske tehnologije, od nas zahteva uvajanje novih tehnologij, običajno brez ustreznih prilagoditev in usposobitev. Življenjski ritem in način življenja od nas zahtevajo popolno predanost. Na delovnem mestu je pomembna delovna storilnost, naših nadrejenih ne zanimajo individualne težave in stres, ki smo mu izpostavljeni. Stres na delovnem mestu lahko povzročijo prevelike zahteve in izpostavljenost različnim dejavnikom stresa, kot so konflikt vrednot, nezadostno nagrajevanje, individualne delovne zahteve, vloge v organizaciji, organizacijska kultura, razvoj kariere in odnosi v organizaciji. Skrajna posledica preobremenjenosti na delovnem mestu je izgorevanje, ki lahko privede tudi do smrti. Stres ni vedno nekaj slabega, ravno nasprotno, v manjši količini je stres lahko zdrav. Zavedati se je potrebno, da je zaznavanje o vzrokih stresa prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Pomaga lahko že, če se nad problem dvignemo in ga pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj stres v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo stres po nepotrebnem? Ali smo zadovoljni s svojim delom? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo nedosegljive cilje in prekratke roke ali pa si zastavimo preveč ciljev hkrati. Ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki izgorevanja. Ker pa stresa v vsakdanjem življenju ne moremo izločiti in se mu ne moremo izogniti, se moramo z njim sprijazniti in se navaditi na življenje z njim. Z njim se moramo soočiti in ga čim bolj nadzorovati, obvladati, ukrotiti in izkoristiti sebi v prid. Dovzetnost za stres je stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Uprava RS za javna plačila je pričela s svojim delovanjem prvega julija 2002, po ukinitvi Agencije RS za plačilni promet. Danes je poslovanje Uprave RS za javna plačila urejeno preko Urada UJP, s sedežem v Ljubljani, ki vodi
Ključne besede: Ključne besede: stres, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, zdravje, dnevne obveznosti, delovne naloge, sindrom izgorevanja, stres na delovnem mestu
Objavljeno: 28.10.2010; Ogledov: 2748; Prenosov: 1

2.
IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU X
Petra Fras, 2011, diplomsko delo

Opis: Na pojav sindroma izgorevanja na delovnem mestu vpliva tako delovno okolje kot tudi osebne značilnosti posameznika. Zaposleni se morajo naučiti ravnati sami s seboj, podjetja pa jim naj nudijo zdravju prijazno delovno okolje. Nedvomno imajo zaposleni in njihovo znanje velik pomen za podjetje. Toda zaposleni, ki so na koncu svojih moči, v svoje delo ne morejo vlagati tolikšne energije in znanja, kot bi sicer lahko. Izgorelost zaposlenih se za to odraža tudi v rezultatih poslovanja podjetja. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi zajema teoretična spoznanja o sindromu izgorevanja, vzroke, simptome in posledice izgorevanja ter priporočila za preprečevanje izgorevanja na delovnem mestu in izven njega. V drugem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali prisotnost sindroma izgorevanja pri zaposlenih v podjetju X.
Ključne besede: sindrom izgorevanja na delovnem mestu, vzroki izgorevanja, simptomi izgorelosti, faze izgorevanja, sprostitvene tehnike za preprečevanje izgorevanja, posledice izgorevanja, prisotnost sindroma izgorevanja pri zaposlenih v podjetju X
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 3441; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (322,63 KB)

3.
SINDROM ADRENALNE IZGORELOSTI PEDAGOŠKIH STROKOVNIH DELAVCEV
Nataša Galer, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Izgorelost grozi vsakem poklicu, predvsem poklicem, povezanim z delom, kot so pomoč ljudem, delo v stiku z ljudmi, torej sem sodi tudi poučevanje. Pomembno je razlikovati pojem sindrom izgorelosti in sam proces izgorevanja s simptomi, stanje adrenalne izgorelosti, kot zadnjo stopnjo procesa izgorelosti od depresije in delovne oz. poklicne izčrpanosti s kroničnim stresom. Adrenalna izgorelost je kompleksnejša od kroničnega stresa na delovnem mestu ali od občutka frustriranosti, zajema inter- in intrapersonalne vidike. O izgorelosti in izgorevanju govorimo, ko nas naše notranje prisile ženejo v deloholizem in nato v preizčrpavanje (Pšeničny, 2008). V prvem teoretičnem delu predstavljamo pojem, različne razlage ter sam proces izgorevanja, temeljiteje predvsem zadnjo stopnjo izgorevanja, adrenalno izgorelost: stanje pred, sam akutni adrenalni zlom in stanje po zlomu. Predstavljamo vzroke (oblikovanje labilne, storilnostno pogojene samopodobe v razvoju predšolskega otroka vse bolj ambicioznih staršev in zahtev družbe ter nerecipročnost odnosov, ki se ujema z izhodiščem recipročnega modela izgorelosti), simptome (depresivni občutki in anksiozni simptomi, deloholizem in wornout, disfunkcija HHA-osi, storilnostno pogojena samopodoba), značilnosti (prepoznavne znake) in posledice sindroma adrenalne izgorelosti. Podrobneje smo se ustavili pri simptomih, predvsem zaradi napačnih predstav in sklepanj o samem sindromu. Kakšno je dejansko stanje adrenalne izgorelosti pedagoških delavcev/lavk, smo preverili med samimi učitelji/cami in vzgojitelji/cami s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerega so učitelji/ce in vzgojitelji/ce ocenili stopnjo lastnega stresa (kroničnega stresa), osebnega zadovoljstva in samoučinkovitosti v izvajanju pedagoškega dela, kot tudi pogostost lastnih obolenj, težnjo po zamenjavi poklica ter ovrednotili posamezne trdite stanja lastne izgorelosti.
Ključne besede: Ključne besede: adrenalin, anksioznost, burnout sindrom (BS), depresija, sindrom adrenalne izgorelosti (SAI), storilnostna samopodoba, stres, recipročni model izgorevanja (RMI), wornout, kortizol, self, recipročnost, motivacija, HHA-os.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1951; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
STRES PRI UČITELJIH RAZREDNEGA POUKA
Katja Marinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali učitelji v razredu doživljajo stres, kako ga doživljajo, kako se nanj odzivajo in zakaj menijo, da je poklic učitelja stresen. Zanimale so me konkretne stresne situacije, ki so jih učitelji doživeli v razredu, in kako so se nanje odzvali. Ugotavljala sem njihovo zadovoljstvo s poklicem, ki ga opravljajo, kakšen odnos imajo s sodelavci, kako stres obvladujejo in katere strategije za odpravljanje stresa uporabljajo. V teoretičnem delu diplomske naloge so navedena teoretična izhodišča, v empiričnem delu, pa so na podlagi anketnega vprašalnika predstavljene stresne situacije v razredu, predstavljeni so odzivi učiteljev na stres, njihovo zadovoljstvo s poklicem, njihovi odnosi s sodelavci ter kako obvladujejo stresne situacije. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnim vprašalnikom za učitelje sedmih devetletnih osnovnih šol. Pri raziskavi, v kateri je bil uporabljen anketni vprašalnik, je sodelovalo 50 učiteljev. Rezultati raziskave so pokazali, da so učitelji z delom zadovoljni in imajo s sodelavci dobre odnose. Ugotovila sem tudi, da učitelji stres najpogosteje odpravljajo s preživljanjem prostega časa v krogu družine. Kot najbolj stresna situacija se je izkazala komunikacija staršev z učitelji; starši so po mnenju učiteljev velikokrat nespoštljivi in so za neuspeh svojih otrok sposobni kriviti učitelje. Takoj za starši so se znašli problematični, neubogljivi in težko vodljivi otroci.
Ključne besede: stres, učitelji, sindrom izgorevanja, obvladovanje stresa
Objavljeno: 25.07.2012; Ogledov: 1002; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Sindrom izgorevanja medicinskih sester v splošni ambulanti zdravstvenega doma
Lidija Mlakar, 2013, magistrsko delo

Opis: Področje zdravstva je zelo občutljivo področje in napake so ne le nezaželene, temveč se zdi, da se od zdravstvenega osebja pričakuje nezmotljivost. Takšna pričakovanja pomenijo za zaposlene izjemen pritisk. Ob tem pa država varčuje in vse manj sredstev nameni javnim ustanovam in direktorji teh ustanov so primorani varčevati. Tako ne zaposlujejo novih oseb, čeprav gredo starejši v pokoj, vedno več pa je pacientov. Dogaja se, da so zdravstveni delavci pod stresom, kar pripelje do izgorevanja. Magistrsko nalogo smo formirali po naslednjem raziskovalnem načrtu: v teoretično-metodološkem delu smo predstavili posamezne definicije iz raziskovalnega področja; analizirali smo rezultate ciljnih skupin in pripravili vprašalnika; razdelili smo anketni vprašalnik; obdelali smo dobljene empirične podatke in prikazali raziskovalne rezultate; z različnimi statističnimi metodami smo analizirali dobljene empirične podatke, jih interpretirali in preverili veljavnosti zastavljenih raziskovalnih hipotez in raziskovalnih vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 83 anketiracev od tega 60 žensk in 22 moških. Povprečna starost anketiranih je znašala 39 let. V povprečju imajo 17 let delovne dobe. Veljavnost vprašalnika smo preverili s Cronbachovim alfa koeficientom, ki je znašal 0,853. Na podlagi prve hipoteze smo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik glede na prenašanje stresa na delovnem mestu med moškimi in ženskami. Prav tako smo ugotovili, da ni razlik glede obremenjenosti na delovnem mestu glede na izobrazbo. Domnevali smo, da je zdravstveno osebje najbolj obremenjeno v splošni ambulanti, a je analiza pokazala, da so najbolj obremenjeni na reševalni službi ter medicini dela, prometa in športa. Anketiranci menijo, da bi bilo potrebno poskrbeti za stresno delo v zdravstvu in organizirati seminarje ter svetovanja namenjena zdravstvenim delavcem.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, izgorelost na delovnem mestu, sindrom izgorevanja medicinskih sester
Objavljeno: 25.04.2013; Ogledov: 1688; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici