| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Značilnosti prehoda na univerzo in študija osebe z Aspergerjevim sindromom: študija primera : magistrsko delo
Tina Gregurec, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo šolanje osebe z Aspergerjevim sindromom. Osredotočili smo se na prehod iz srednje šole na univerzo ter prilagoditve med študijem. V teoretičnem delu najprej pojasnimo, kaj so motnje avtističnega spektra, med katere spada Aspergerjev sindrom. Podamo številne značilnosti za lažjo prepoznavo in sprejemanje teh motenj. Poudarek je na Aspergerjevem sindromu v odraščanju, saj je naša študija primera študent, ki bo kmalu prešel v svet odraslih. Teoretični del zaključimo s študenti na slovenskih univerzah in kako je za njih prilagojeno vso študijsko okolje ter se navežemo na navodila strokovnim delavcem na univerzah, ki jih v empiričnem delu dodatno obravnavamo. Osrednji del empiričnega dela predstavljajo rezultati, zbrani na podlagi intervjujev z obravnavanim fantom, njegovo mamo in pedopsihiatrinjo. Vsebina intervjujev je vezana predvsem na obdobje fantovega dosedanjega izobraževanja s poudarkom na prehodu iz srednje šole na fakulteto, ki za osebe z Aspergerjevim sindromom predstavlja še posebej težek prehod. Na podlagi analize obravnavanega primera povzamemo proces njegovega šolanja od osnovne šole do univerze ter podamo nekaj praktičnih usmeritev za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z Aspergerjevim sindromom.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, Aspergerjev sindrom, študenti s posebnimi potrebami, prehod, univerza
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 17; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Fluktuacija in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah
Petra Valjavec, 2023, magistrsko delo

Opis: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem. Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0. Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka. Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Ključne besede: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 253; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

3.
Uporaba plinske analize periferne venske krvi pri bolnikih z akutno dihalno odpovedjo
Marjan Ferčec, 2022, magistrsko delo

Opis: V urgentnih ambulantah je plinska analiza arterijske krvi (PAAK) sestavni del ocene zdravstvenega stanja bolnikov z akutno dihalno odpovedjo ali metabolnimi motnjami. PAAK je zlati standard, vendar se zaradi bolj enostavnega odvzema, manj bolečega posega in manjšega tveganja za zaplete vse pogosteje uporablja plinska analiza periferne venske krvi (PAPVK). Ugotoviti smo želeli, če pri bolnikih z akutno dihalno odpovedjo ali dispnejo in s sumom na okužbo s SARS-CoV-2, pri katerih je klinično indiciran PAAK, zadostuje že odvzem PAPVK. Uporabili smo kvantitativno metodologijo z retrospektivno metodo dela. Primerjali smo rezultate izvidov PAAK in PAVK pri bolnikih z akutno dihalno odpovedjo ali dispnejo in s sumom na SARS-CoV-2, pri katerih so odvzeli kri za določitev PAAK in PAPVK. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med PAAK in PAPVK v pCO2, pH in HCO3. Pri vseh bolnikih je obstajala zmerna pozitivna korelacija med arterijskimi in venskimi pH vrednostmi in pCO2. Obstajale so močne in zelo močne pozitivne korelacije med arterijskimi in venskimi vrednostmi HCO3. Med arterijskimi in venskimi vrednostmi SpO2 je bila šibka korelacija. Med posameznimi rezultati obstajajo konstantne razlike med vrednostmi PAAK in PAPVK. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med PAAK in PAPVK, vendar so te predvidljive, kar omogoča zanesljiv preračun vrednosti PAPVK v PAAK. Uporaba PAPVK namesto PAAK bi lahko močno olajšala delo pri bolnikih z okužbo s SARS-CoV-2 zaradi bolj enostavnega poteka odvzema krvi za določitev laboratorijskih preiskav, pri vseh bolnikih pa bi se lahko izognili bolečini in tveganju za zaplete ob PAAK.
Ključne besede: Plinska analiza arterijske krvi, plinska analiza periferne venske krvi, občutek težkega dihanja, korona virus in akutni respiratorni distres sindrom.
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

4.
Dejavniki tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi
Hana Cifer, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja. Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti. Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Ključne besede: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 275; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Dejavniki tveganja za pojav sindroma izgorelosti v času pandemije COVIDA-19 pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne terapije
Lisa Henkel, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pandemija koronavirusa 19 (COVID-19) je v letu 2020 zajela cel svet. Zdravstveno osebje je dosegalo tako psihične kot fizične meje zmogljivosti. Medicinske sestre so bile postavljene pred nove izzive, predvsem v enotah intenzivne terapije. V tem času se je pojavljalo veliko izgorelosti med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne terapije in drugih oddelkih. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti dejavnike tveganja za pojav sindroma izgorelosti v času pandemije pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne terapije. Metode: Za pripravo zaključnega dela smo opravili pregled literature. Strokovno literaturo smo zbrali v treh mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect. Pri pregledu znanstvenih virov je bila uporabljena deskriptivna metoda, upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA-diagrama. Rezultati: V bazah smo našli 319 relevantnih strokovnih člankov, v analizo smo jih vključili 15. Analizo vsebine smo prikazali v tabeli, s pomočjo sintezne tabele smo predstavili skupne karakteristike raziskav. Razprava in sklep: V večini raziskav je bilo ugotovljeno, da se je med pandemijo covida-19 v enotah intenzivne terapije povečalo število medicinskih sester s sindromom izgorelosti. Na to so vplivali kadrovska stiska, pomanjkanje materiala in zaščitne opreme terstrah, da bi okužili domače. Ključnega pomena za preprečevanje sindroma izgorelosti souvedba programov na delovnih mestih, psihološka podpora in tehnike sproščanja, saj bi na ta način lahko zmanjšali število prizadetih.
Ključne besede: sindrom izgorelosti, COVID-19, enota intenzivne terapije, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 377; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
Sindrom Helen Irlen
Patricija Bertalanič, Maša Mestek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili sindrom Helen Irlen, kjer gre za težave s procesiranjem vidnih informacij v možganih. Sindrom imajo lahko tudi slabovidne osebe, ki si pomagajo z barvnimi folijami Irlen ali očali z barvnimi filtri Irlen (Čelešnik Kozamernik, 2018). Kot glavno poimenovanje smo uporabili besedno zvezo sindrom Helen Irlen, je pa sindrom v javnosti poznan tudi kot skotopični sindrom. V raziskavi smo si zastavili šest raziskovalnih vprašanj, in sicer kako sindrom Helen Irlen vpliva na življenje posameznika; ugotoviti kakšna je povezanost in skladnost med teoretičnimi primeri, ki opisujejo sindrom Helen Irlen ter primeri iz prakse; kako neraziskanost pojava sindroma vpliva na njegovo poznavanje v javnosti ter kaj vse je potrebno storiti, da pridemo do naziva certificirani presojevalec skotopičnega sindroma po metodi Irlen in do naziva certificirani diagnostik skotopičnega sindroma po metodi Irlen. Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako sindrom Helen Irlen vpliva na življenje posameznika ter ozavestiti javnost o sindromu Helen Irlen in njegovih simptomih, ki se kažejo ob sami motnji. V ta namen smo izvedli raziskavo, ki vključuje intervjuje s starši in otroki s potrjenim sindromom Helen Irlen ter certificirano diagnostičarko skotopičnega sindroma po metodi Irlen, Majo Volk, ter z dvema certificiranima presojevalcema skotopičnega sindroma po metodi Irlen, Vesno Jurjec Žvikart in Jožetom Volkom. Raziskava magistrskega dela bo pripomogla k prepoznavanju sindroma Helen Irlen v slovenskem prostoru.
Ključne besede: Skotopični sindrom oziroma sindrom Helen Irlen, barvne folije Irlen, certificirana presojevalka skotopičnega sindroma po metodi Irlen, certificirana diagnostičarka skotopičnega sindroma po metodi Irlen, očala z barvnimi filtri Irlen
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 318; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

7.
Aspergerjev sindrom razvoj protokola za vedenjske modifikacije
Anja Špur, 2022, magistrsko delo

Opis: Aspergerjev sindrom, razvojna motnja z nevrološko podlago, ki vsakega posameznika opremi z unikatnostjo in neponovljivostjo. Pa vendar pripadajo. Pripadajo peščici lastnosti, ki jih povezuje in so tako del nečesa. Ker zanesljivih vzrokov za ta sindrom še ne poznamo in ker je teh posebnih posameznikov zmeraj več, ali pa so bolje prepoznani, je pomembno, da jim namenimo posebno pozornost. Da smo, kot pedagogi, pripravljeni na izzive in s ponosom spremljamo njihove dosežke. Namen magistrske naloge je predstaviti teoretična izhodišča za delo z mladostniki z Aspregerjevim sindromom, analizirati primere praks dela, po njih sklepati o smernicah za individualne prilagoditve in vedenjske modifikacije, ki omogočajo boljše vključevanje tako v socialno kot v učno okolje. Magistrska naloga naj bi bila opora učiteljem, ki so velikokrat v teh zahtevnih okoliščinah osamljeni in neopolnomočeni, smernice, programi ter protokoli bi bili za njih, v primeru vključitve mladostnika z AS, več kot dobrodošli, morda celo nujni. V uvodu sem se lotila teoretične razlage, tako motnje avtističnega spektra, kot Aspergerjevega sindroma. Slednjega podrobneje. Povzela sem njihove tipične značilnosti, pridružene motnje, diagnosticiranje in pomembnost zgodnje obravnave. Vse te postavke so pomembne za razumevanje njihovega delovanja, ki pa pri vsakem posamezniku zahtevajo splošne in specifične prilagoditve v učnem okolju. Te predstavljajo preventivne strategije za lažje vključevanje in preprečevanje pogostosti odklonilnih vedenj. Nadalje analiziram primere praks dela z mladostniki z Aspergerjevim sindromom ter ugotavljam smernice in priporočila za učitelje, ki vključujejo tako sistematične korake v okviru vzgojno – izobraževalnega sistema, kot program pomoči staršem, ki jih je v procesu optimalnega razvoja potencialov otroka z AS nujno opolnomočiti.
Ključne besede: Aspergerjev sindrom, pomoč učiteljem, vključevanje v socialno in učno okolje, prilagoditve, program
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 328; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (986,96 KB)

8.
Vpliv presnovnega sindroma na razvoj anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko delo
Nika Polšak, 2022, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je presnovni sindrom vse bolj pogosta presnovna motnja. Presnovni sindrom je močno povezan s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2) in duševnimi motnjami. Predvsem prevalenci anksioznosti in depresivnosti naraščata na globalni ravni. Namen raziskave je bil preučiti pojav anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja na mišjem modelu SBT2. Pri tem nas je zanimal tudi vpliv spola. V ta namen smo miši razdelili v tri skupine. Prva skupina je predstavljala kontrolno skupino, ki smo jo hranili s standardno prehrano (CD). Drugo skupino smo hranili z zahodno dieto (WD). Tretjo skupino smo po obdobju hranjenja z WD izpostavili kratkotrajni kalorični restrikciji (RCD), saj nas je zanimalo, ali bo kalorična restrikcija, ki povzroči remisijo SBT2, povzročila tudi zmanjšanje nagnjenosti k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Vpliv prehranskega režima smo ocenjevali s pomočjo vedenjskih testov. Za ocenjevanje lokomotorike smo uporabili test odprtega polja (OFT), za ocenjevanje anskioznemu vedenju podobnega obnašanja test dvignjenega labirinta v obliki križa (EPM) in za ocenjevanje depresivnemu vedenju podobnega obnašanja test prisilnega plavanja (FST). Ugotovili smo, da indukcija SBT2 z zahodno dieto ni vplivala na pojav anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri miših. Prav tako na pojav omenjenih motenj ni vplival spol. Ugotovili pa smo, da so bile WD samice bolj aktivne kot WD samci (bile so hitrejše, prehodile so večjo razdaljo in manj časa mirovale). V skladu s tem, da indukcija SBT2 ni vplivala na teste anskioznemu in depresivnemu podobnemu obnašanju, tudi kalorična restrikcija ni vplivala na k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Opazili smo vpliv habituacije na nekatere vedenjske teste. Pri testu OFT smo opazili zmanjšanje raziskovalnega vedenja pri ponavljanju testa, pri testu EPM pa zmanjšano raziskovanje odprtih krakov pri ponavljanju testa.
Ključne besede: presnovni sindrom, sladkorna bolezen, anksioznost, depresivnost, zahodna dieta, kalorična restrikcija, vedenjski testi
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 465; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

9.
Vpliv splošne anestezije na pojav demence
Petra Čoh, 2021, diplomsko delo

Opis: Demenca postaja vedno večja zdravstvena in družbena problematika po svetu. Obolelih za demenco je vedno več, glavni vzrok za njen nastanek pa še ni odkrit. Namen zaključnega dela je raziskati tveganje za pojav demence po splošni anesteziji. Metode: Izvedeni so bili sistematični pregled, analiza in sinteza literature, ki se je nanašala na povezavo med splošno anestezijo in demenco. Pregledana je bila literatura z obravnavnega področja in izvedena je bila analiza pridobljenih virov glede na ustreznost zastavljene iskalne strategije. Izbrani članki so bili analizirani, rezultati pa prikazani v skupni tabeli z ugotovljenimi značilnostmi. Vsaka študija je bila razvrščena po hierarhiji dokazov in ocenjena po kakovosti. S pomočjo tematske analize so bile na koncu sintetizirane ugotovitve. Rezultati: Po pregledu šestih identificiranih študij je bila glavna kategorija, poimenovana »tveganje za pojav demence po splošni anesteziji«, razdeljena v več podkategorij. Ugotovljeno je bilo, da je tveganje za pojav demence po splošni anesteziji odvisno od vrste anestetika, vrste demence, demografskih značilnosti, pridruženih bolezni ali poškodb, števila izpostavljenosti splošni anesteziji, vrste operacije, trajanja splošne anestezije in posledic splošne anestezije, ki niso zanesljivo povezane z demenco, vendar nanjo vplivajo. Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da splošna anestezija vpliva na pojav demence in da se tveganje za ta pojav veča. Natančnega vzroka za to dogajanje nismo ugotovili, saj na to vpliva več dejavnikov. Nadaljnje raziskave na to temo se nam zdijo pomembne, saj natančen vzrok za pojav demence postaja vedno večji zdravstveni problem.
Ključne besede: tveganje, anestezija, sindrom postoperativne kognitivne disfunkcije, kognitivni upad.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 653; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
Primerjava monitoringa in diagnostičnega načina zapisa elektrokardiograma pri diagnostiki akutnega koronarnega sindroma
Peter Černe, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pri diagnostiki akutnega koronarnega sindroma je elektrokardiografija ena ključnih diagnostičnih metod. EKG monitorji nam omogočajo tako monitoring, kot diagnostični način EKG zapisa, v klinični praksi pa ugotavljamo, da se zapisa medsebojno pogosto razlikujeta. Spremembe EKG zapisa so lahko posledica neustreznega sprejema signala, njegove obdelave ali zapisa EKG posnetka. Namen raziskave je ugotoviti, kako uporaba posameznega načina dela vpliva na detekcijo sprememb pri akutnem koronarnem sindromu. Metode: V kvantitativni raziskavi smo s pomočjo simulatorja Symbio CS 1201 simulirali osem različnih srčnih ritmov, z EKG monitorjema LifePak 12 in LifePak 15 pa primerjali monitoring EKG zapise z diagnostičnim zapisom 12-kanalnega EKG posnetka. Primerjali smo tudi razliko med odkloni posameznega EKG monitorja. Rezultati: Ugotavljamo, da so meritve obeh uporabljenih EKG-monitorjev medsebojno identične. Diagnostični EKG-zapisi so potrdili pričakovana odstopanja spojnice ST glede na posamezni simulirani srčni ritem. V monitoring načinu dela pa so prisotna večja odstopanja. Razprava in sklep: Ustrezna diagnostika akutnega koronarnega sindroma je mogoča le ob uporabi diagnostičnega 12-kanalnega EKG zapisa, z uporabo nizkofrekvenčnega filtra 0,05 Hz. Z večjim filtriranjem v monitoring načinu dela izgubimo zanesljivost diagnostičnih sprememb spojnice ST.
Ključne besede: elektrokardiogram, akutni koronarni sindrom, spojnica ST, EKG signal
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 743; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici