1. |
2. Pomen vodene razprave v simulacijah visoke stopnje posnemanja resničnostiIgor Karnjuš, Miljenko Križmarić, Damjan Zazula, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Vodena razprava (angl. debriefing) je najpomembnejši del učenja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, v kateri mentor pozove učeče se, da kritično ocenijo znanje in spretnosti, ki so jih pokazali med izvedbo scenarija. Kljub številnim raziskavam, ki proučujejo izobraževanje s simulacijami, je področje vodene razprave še razmeroma slabo opredeljeno. V prispevku so o sodobni literaturi povzete bistvene značilnosti vodene razprave, njene faze, tehnike in metode. Poudarjena je vloga mentorja, saj je učinkovitost vodene razrave v veliki meri odvisna ravno od njegove usposobljenosti. Podane so smernice, s katerimi mentor lahko oceni lastno uspešnost pri vodenju razprave. Prav tako je izpostavljen pomen pri kontinuiranem izobraževanju v kliničnem okolju, saj vodena razprava omogoča oceno uspešnosti izvedbe klinične obravnave in možnosti postavljanja novih strategij s ciljem doseči večjo usposobljenost zdravstvenega tima. Čeprav je vodena razprava temelj izobraževanja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, je tudi pomemben način učenja v kliničnem okolju. Mnogi vidiki vodene razprave so še vedno slabo raziskani, zato bo temu segmentu v prihodnosti potrebno nameniti večjo pozornost.
Ključne besede: vodena razprava, simulacije visoke stopnje posnemanja resničnosti, simulatorji bolnika, metode učenja, mentorji
Objavljeno v DKUM: 10.05.2017; Ogledov: 1104; Prenosov: 148
 Celotno besedilo (217,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Modifikacija dihalnega sistema za simulacijo patološkega spirogramaTomaž Škurnik, 2016, diplomsko delo Opis: NAMEN: Namen raziskave je bil izdelati in validirati simulacijski model, ki predstavlja bolnika z boleznijo pljuč. Model omogoča, da sicer zdravi prostovoljci, ki izvajajo spirometrijo, simulirajo patološki spirografski zapis.
METODE: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Osrednji del raziskave je temeljil na eksperimentalni študiji, kjer smo izdelali simulator ki prikazuje patološki spirografski zapis. Simulator smo izdelali tako, da smo dve anestezijski dihalni cevi povezali s spojkama Y oblike na obeh straneh. Ena dihalna cev predstavlja inspirij bolnika, druga pa ekspirij. Na dihalno cev, ki predstavlja ekspirij smo namestili izpustni APL ventil, s katerim smo povzročali obstrukcijo. Nato smo na eno stran simulatorja priključili spirometer s katerim smo izmerili spirogram. Na drugo stran smo prvo priključili obrazno masko in nato še ustnik, s katerima so zdravi prostovoljci izvajali spirometrijo.
REZULTATI: Testirali smo pet prostovoljcev, ki so izvajali spirometrijo preko ustnika in preko obrazne maske na štiri različne načine. In sicer pri popolnoma odprtem in zaprtem APL ventilu, APL ventilu obrnjenim za 90 stopinj v smeri urinega kazalca in APL ventilu obrnjenim za 180 stopinj v smeri urinega kazalca.Obstrukcijo smo dokazali samo petkrat, dvaintridesetkrat pa mešano motnjo ventilacije, od tega sedemnajstkrat pretežno obstruktivno in petnajstkrat pretežno restriktivno. Trikrat test zaradi otežkočenosti ni bil izpeljan oziroma je bil prekinjen.
ZAKLJUČEK: Ugotavljamo, da so podatki iz simulatorja primerljivi z realnimi podatki, kar pomeni, da smo uspešno izdelali simulator, s pomočjo katerega lahko simuliramo bolnika z boleznijo pljuč, nismo pa dokazali same obstrukcije, ampak mešano motnjo ventilacije, kar pomeni da ima simuliran bolnik dve ali več bolezni hkrati.
Ključne besede: Simulacija, simulatorji, spirometrija, spirometer, anestezijska dihalna cev, obstrukcija, restrikcija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1357; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,80 MB) |
4. SIMULACIJA KAPNOGRAFIJE NA UMETNI DIHALNI POTI S POVEČANIM MRTVIM PROSTOROMIvo Kaučič, 2015, diplomsko delo Opis: NAMEN: Namen raziskave je bil raziskati ali lahko človek, ki diha v več metrov dolgo cev, na drugi strani cevi povzroči dovolj visoko koncentracijo ogljikovega dioksida, ki se jo da izmeriti na kapnografu.
METODE: Raziskava je temeljila na eksperimentalni študiji, kjer smo modificirali fizični simulacijski modelu tako, da smo nanj priklopili veliko dihalni cev. Ta cev je bila na eni strani priključena na model na drugi strani pa je bil operater, ki je pihal v cev s različnimi dihalnimi vzorci.
REZULTATI: Pri uporabi 10 m dolge cevi in s določenim dihalnim vzorcem smo dosegli vrednosti, ki so se približale normalnim vrednostim PetCO2. Povprečna vrednost PetCO2, ki smo jo dosegli s uporabo 10 m dolge cevi je bila 32,70±5,25 mmHg.
ZAKLJUČEK: Ugotavljamo, da dolžina cevi in vzorec vplivata na vrednosti PetCO2. Vzorec dihanja kjer vdihujemo in izdihujemo zrak skozi isto cev se je izkazal za neučinkovitega. Dihalni vzorec s katerim smo se približali normalnim vrednostim, je dihalni vzorec kjer smo vdihovali zrak iz okolja in izdihovali v cev. S tem nismo vdihovali že izdihanega zraka, ki se je nahajal v cevi.
Ključne besede: Simulatorji, PetCO2, dihanje, dihalni vzorec, dihalne cevi.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2015; Ogledov: 1423; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. |
6. ANALIZA FUNKCIJ SIMULATORJEV PORODA IN NJIHOVIH SCENARIJEVJanja Garmut, 2015, diplomsko delo Opis: Simulatorji dajejo zdravstvenemu osebju in študentom možnost, da v kontroliranem okolju simulirajo potek različnih oblik poroda, tako normalnih, kot porodov s komplikacijami. So učinkovito učno orodje, saj se študenti v praksi naučijo, kako postopati pri porodu, medtem ko zaposlenemu osebju služijo kot orodja za obnovo in nadgradnjo znanja. Namen diplomskega dela je bil analizirati lastnosti, ki jih nudijo simulatorji poroda. Prav tako smo izvedli posnetek stanja – katera oprema je na voljo v Sloveniji in kaj vse je na voljo po svetu.
Metodološko smo v teoretičnem delu pregledali bibliografske zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor na tematiko simulacij in simulatorjev v porodništvu. Praktični del smo izvedli v simulacijskem okolju tako, da smo preizkusili različne funkcije, ki jih ponuja simulator.
Ugotavljamo, da so na tržišču različni visokozmogljivi simulatorji, ki omogočajo tudi avtomatski potek poroda. V Sloveniji so v uporabi trije visokozmogljivi zapleteni simulatorji, in sicer na Medicinski fakulteti v Mariboru (SimMom in SimOne) ter v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (Noelle 1500). Pri primerjavi opreme z realnim okoljem ugotavljamo, da masa simuliranih novorojenčkov ustreza realnim novorojenčkom. Monitor fizioloških funkcij je na simulatorju SimMom popolna replika fiziološkega monitorja Philips IntelliVue. Oblika maternice prav tako ustreza realni. CTG zapisi omogočajo simulacijo različnih scenarijev in prav tako ustrezajo realnem zapisu CT. S simulatorji simuliramo tako kleščni kot vakuumski porod, med drugim pa omogoča tudi merjenje krvnega tlaka, pulza, premikanje udov in postavitev v različne položaje ter intubacijo. Zaključimo lahko, da simulatorji nudijo širok spekter funkcij in scenarijev poroda ter tako osebju kot študentom omogočajo učenje in vaje v zelo realnem, a kontroliranem okolju.
Ključne besede: simulacije poroda, simulatorji poroda, SimMom, SimOne, Noelle.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2015; Ogledov: 1276; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,28 MB) |
7. Sodobna biomedicinska tehnologija in simulatorji fleksibilne endoskopijeIvana Divjak, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo kot sodobne tehnološke novosti na področju fleksibilnih endoskopij identificirali tehnologijo indeksa hemoglobina (IHb – Index of Hemoglobin), slikanje z ozkim frekvenčnim pasom (NBI – Narrow Band Imaging), avto fluorescenco (AFI – Auto Fluorescence Imaging) in slikanje z infrardečimi frekvencami (IRI – Infra Red Imaging). Vsi načini endoskopskega slikanja zahtevajo zelo zahtevni način umerjanja, predvsem umerjanje posebnih frekvenčnih pasov svetlobe, s posebnimi pripomočki. Če medicinska sestra napačno umeri aparat, ne moremo pričakovati pravilne diagnoze s strani zdravnika. Novost na področju tehnologije predstavlja elektrokirurgija z žlahtnim plinom Argonom in magnetna navigacija z magnetnim poljem za določanje lege endoskopa. Na področju fizičnih simulatorjev endoskopij smo našli simulator želodca in črevesja proizvajalca Koken. Proizvajalec Simbionix po drugi strani ponuja sofisticirane virtualne simulatorje (GI - Bronch). Tako fizični kot virtualni simulatorji ponujajo možnost urjenja medicinskih sester, ki sodelujejo v endoskopskih posegih. Fizične simulatorje lahko uporabimo za kontrolo delovanja celotnega endoskopskega sistema, kar odpira nove možnosti v zagotavljanju varnosti bolnika.
Ključne besede: fleksibilna endoskopija, simulatorji v medicini, varnost bolnika
Objavljeno v DKUM: 11.11.2011; Ogledov: 2589; Prenosov: 448
Celotno besedilo (5,35 MB) |
8. Simulacije in simulatorji oživljanja novorojenčkaHasija Ibrahimović, 2011, diplomsko delo Opis: Simulatorje novorojenčka uporabljamo za pridobivanje znanja in izkušenj na področju oživljanja. Z vajami na simulatorjih lažje osvojimo določene veščine v netveganem okolju, ki nam lahko kasneje v realnem okolju pomagajo, da se pravilno odzovemo na nastalo situacijo.
V diplomskem delu smo poiskali, tako računalniške kot fizične simulatorje iz tega področja, iskali smo na svetovnem spletu ter na spletnih straneh proizvajalcev simulatorjev.
V rezultatih prikazujemo simulatorje, ki smo jih našli na svetovnem spletu, računalniške simulacije ter funkcijske zmožnosti simulacij na lutkah različnih proizvajalcev (Laerdal, METI, 3B).
Ugotavljamo, da sta tri najbolj pomembna proizvajalca simulatorev podjetji Lardal, METI in 3B. Od računalniških programov, smo identificirali Neonatal Resuscitation Program 2006, 5. izdajo, ter programsko opremo SimBaby podjetja Laerdal.
Zaključujemo, da ta tri omenjena proizvajalca (Laerdal, METI, 3B), ponujata zelo
kompleksne simulatorje.
Na svetovnem spletu točneje na spletnem iskalniku YOUTUBE je ogromno simulacij, zato moramo paziti, da izbiramo kompetentne strani. V diplomskem delu smo se zato odločili za kratek opis računalniškega programa Neonatal Resuscitation od American Academy of Pediatrics v sodelovanju z American Hearth Association.
Ključne besede: simulatorji novorojenčka, simulacije, spletni iskalnik Youtube, računalniški simulatorji.
Objavljeno v DKUM: 04.08.2011; Ogledov: 2353; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,80 MB) |
9. SIMULACIJSKO OKOLJE ZA TESTIRANJE INDUSTRIJSKIH REGULATORJEVAleksej Koležnik, 2009, diplomsko delo Opis: Snovano simulacijsko okolje je eksperimentalno in pedagoško orodje, namenjeno testiranju industrijskih PID (proporcionalno-integralno-diferencialno) regulatorjev. Cilj diplomske naloge je bil zastavljen tako, da se simulator izvaja na Siemensovem krmilniku S7-400, nadziramo in upravljamo pa ga preko WinCC- ja (Siemensov scada sistem), ki se izvaja na osebnem računalniku. Hkrati je zasnovan tako, da ga je mogoče na enostaven način spremeniti oz. nadgraditi. V simulatorju vzporedno reguliramo dve progi. Prva je simulirana in se izvaja na krmilniku S7-400, druga pa realna, sestavljena iz sistema laboratorijskih tlačnih posod. Za povezavo med realnim in digitalnim svetom znotraj krmilnika uporabimo krmilne panele, ki so vezani na vhodno/izhodne katrice krmilnika S7-400.
Ključne besede: krmilniki, kompaktni regulatorji, Simatic, SCADA sistemi, PID regulator, procesni simulatorji, Ziegler-Nichols
Objavljeno v DKUM: 08.10.2009; Ogledov: 2564; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,58 MB) |
10. HEVRISTIČNO GENERIRANJE MEDICINSKIH SIMULACIJSKIH SCENARIJEVMiljenko Križmarić, 2009, doktorska disertacija Opis: Sodobno izobraževanje zdravstvenih delavcev zahteva uporabo medicinskih simulatorjev, saj medicina postaja zahtevna in kompleksna. Simulatorji potrebujejo scenarije, ki jih izdelujejo zdravniki, vendar je tak pristop subjektiven, ker ima vsak zdravnik svoje lastne izkušnje. Scenarije lahko izboljšamo z uporabo metod strojnega učenja. V doktorskem delu raziščemo in uporabimo Bayesove verjetnostne mreže kot računalniško podprto orodje za izdelavo scenarijev. Predstavimo metodologijo CasGEN, ki jo uporabimo na realnem primeru večje podatkovne zbirke s področja urgentne medicine - 737 primerov predbolnišničnega oživljanja. Rezultate validiramo s pomočjo trifaznega modela zastoja srca pri prekatni fibrilaciji. V doktorskem delu potrdimo ustreznost metodologije CASGen na podlagi študije, ki so jo pozitivno ocenili eksperti s področja medicine. Na tak način potrdimo hipotezo raziskovalnega dela, da je predstavljena metodologija CASGen uporabno orodje za generiranje medicinskih scenarijev.
Ključne besede: medicinske simulacije, simulatorji, scenariji, strojno učenje, Bayesove verjetnostne mreže, urgentna medicina
Objavljeno v DKUM: 26.03.2009; Ogledov: 4152; Prenosov: 614
Celotno besedilo (6,10 MB) |
