| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ABSORPCIJSKA HLADILNA NAPRAVA ZA PROIZVODNJO INDUSTRIJSKE HLADILNE VODE
Peter Trop, 2009, diplomsko delo

Opis: V podjetju Nafta Petrochem d.o.o. se zaradi potreb po zadostnih količinah hladilne vode za hlajenje urea-formaldehidnih lepil preučujejo možnosti učinkovitega hlajenja predvsem v poletnih mesecih. Ena izmed možnih rešitev hlajenja je z absorpcijsko hladilno napravo, ki koristi odpadno toploto, kar je ekonomsko učinkovitejše in okolju prijaznejše od uporabe kompresijske hladilne naprave. Diplomska naloga vključuje teoretične osnove različnih zasnov absorpcijskih hladilnih naprav in simulacijo obratovanja enostopenjske absorpcijske hladilne naprave s programom Aspen Plus® 2006.5. Pri izbranih obratovalnih pogojih s simulacijo je določen izkoristek naprave COP = 0,8.
Ključne besede: hlajenje, absorpcijska hladilna naprava, toplotna črpalka, delovne snovi, COP, simulacija – program ASPEN
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2599; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

4.
Vpliv CO 2 na izkoristke sinteze metanola
Aleš Štumpf, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo naredili raziskavo procesa proizvodnje metanola z uvajanjem CO2 v proces. Raziskava je bila narejena za družbo Nafta Petrochem d. o. o. Proces proizvodnje smo simulirali s procesnim simulatorjem ASPEN PLUS. Na proizvodnjo metanola smo vplivali z zmanjševanjem vtoka zemeljskega plina ter z dodajanjem CO2 v proces. Določili smo tudi matematični model z linearno regresijo, vpliv zemeljskega plina na proizvodnjo metanola in vpliv dodatnega vtoka CO2 na dodatno proizvodnjo metanola. Vse modele smo vključili v optimizacijski model GAMS. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov smo preučili in ugotovili, katero razmerje med vtokom zemeljskega plina ter dodanim CO2 v proces je najoptimalnejše za proizvodnjo metanola.
Ključne besede: proizvodnja metanola, dodatni vtok CO2, optimizacija, simulacija, ASPEN PLUS, GAMS model
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 2065; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

5.
SIMULACIJA PROIZVODNJE HEKSAMINA
David Kelenc, 2011, diplomsko delo

Opis: Opravili smo raziskovalno študijo za Nafto Petrochem, d. o. o.. Namen diplomskega dela je simulirati proizvodnjo heksamina z računalniškim programom Aspen Plus. Heksamin je bela kemijska spojina, ki nastaja kot produkt reakcije med formaldehidom in amoniakom. Reakcija je eksotermna. Kot produkt reakcije nastane heksamin v vodni raztopini, ki jo lahko uporabimo kot končni produkt, ali pa ga kristaliziramo do trdnega heksamina. Uporabljamo ga v vojaški in farmacevtski industriji ter za proizvodnjo različnih smol, vendar se povsod uporablja v majhnih količinah. Z različnimi simulacijami smo preučili različne vplive parametrov na kontinuirno proizvodnjo heksamina in izbrali najracionalnejšo proizvodnjo heksamina.
Ključne besede: heksamin, simulacija, Aspen Plus
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 1575; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

6.
SIMULACIJA PROIZVODNJE METANA IZ SINTEZNEGA PLINA S PROGRAMSKIM PAKETOM ASPEN PLUS
Andreja Čas, 2012, diplomsko delo

Opis: V svetu se uporablja tehnologija uplinjanja premoga za pridobivanje sinteznega plina, ki je osnovna surovina za proizvodnjo kemikalij, energentov in električne energije. Zaradi visokih cen nafte in zemeljskega plina postaja ekonomsko upravičena proizvodnja metana z uplinjanjem premoga kot alternativno gorivo zemeljskemu plinu. Pri uplinjanju premoga nastaja sintezni plin, ki je v glavnem sestavljen iz ogljikovega monoksida in vodika. Ker sestava sinteznega plina ni primerna za direktno sintezo metana je pred tem potrebno še izvesti reakcijo sinteznega plina z vodo (water gas shift reaction), kjer se ogljikov monoksid z uporabo vodne pare in prisotnosti katalizatorja pretvori v vodik in ogljikov dioksid. Po čiščenju se plinska mešanica vodi v reaktor za metanizacijo v prisotnosti katalizatorja, kjer se proizvaja metan, ki se v nadaljni rabi imenuje sintetični zemeljski plin (SNG) Diplomska naloga vključuje simulacijo vodno-plinske pretvorbe sinteznega plina, izbiro absorbenta metanola za odstranitev CO2 iz sinteznega plina ter simulacijo metanizacije, za pridobivanje sintetičnega zemeljskega plina s programom Aspen Plus® 2006.5.
Ključne besede: procesne naprave, načrtovanje procesov, uplinjanje, sintezni plin, absorpcija CO2, vodno-plinska reakcija (WGS), metanizacija, simulacija – program Aspen
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 2943; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

7.
NIZKO TEMPERATURNE ADSORPCIJSKE HLADILNE NAPRAVE
Bogdan Vodušek, 2014, diplomsko delo

Opis: Veliko energije se porabi za ogrevanje ter hlajenje prostorov. Ena izmed možnih rešitev hlajenja ali ogrevanja je z adsorpcijsko hladilno napravo, ki lahko koristi odpadno toploto ali sončno energijo, ker je ekonomsko učinkovitejše in okolju prijaznejše od uporabe kompresorskih in drugih hladilnih naprav. Diplomska naloga vključuje teoretične osnove različnih zasnov adsorpcijskih hladilnih naprav in simulacijo delovanja adsorpcijske hladilne naprave s programom Aspen Plus. V diplomskem delu so bili ugotovljeni ključni parametri pri katerih se dosega čim večja učinkovitost adsorpcijskih hladilnih naprav.
Ključne besede: hlajenje, adsorpcijska hladilna naprava, toplotna črpalka, delovne snovi, COP, simulacija – program ASPEN
Objavljeno: 11.03.2014; Ogledov: 1248; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

8.
SIMULACIJE RAZBREMENITEV TLAKA V KEMIJSKIH PROCESIH
Saša Rešeta, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je prikazati različne pristope za dimenzioniranje tlačno razbremenilnih naprav, ki se uporabljajo za zaščito procesov, v katerih obstaja nevarnost porasta tlaka. Prikazane so računske metode ter uporaba računalniškega programa Aspen Hysys. V prvem delu je prikazano računsko dimenzioniranje razbremenilnih ventilov in prelomnih diskov za razbremenitev cisterne z benzenom, ki je izpostavljena toplotnemu viru, ter za razbremenitev črpalke in reaktorja z dušikom. V drugem delu smo s programom Aspen Hysys izvedli dinamično simulacijo razbremenitve v tlačnem procesu ter dimenzioniranje ventila za cisterno z benzenom v primeru parnega in tekočega izpusta. Rezultat dinamične simulacije je časovni potek vrednosti pretoka, tlaka in temperature med razbremenitvijo. Ugotovili smo, da se maksimalni pretok iztekajoče snovi povečuje s povečevanjem premera odprtine, tlaka in temperature. S simulacijo smo dobili dimenzije varnostnega ventila cisterne in jih primerjali z rezultati računskih metod. Ugotovili smo, da je v primeru parne razbremenitve premer razbremenilnega ventila, dobljen z računalniškim programom, zelo blizu izračunani vrednosti. V primeru tekočinske razbremenitve je prišlo do določenih odstopanj, vendar so dobljene vrednosti znotraj istega reda velikosti.
Ključne besede: tlačna razbremenitev, varnost procesov, dinamična simulacija, Aspen Hysys, dimenzioniranje
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 765; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

9.
SIMULACIJE IN OPTIMIZACIJE ODSTRANJEVANJA HLAPNIH ORGANSKIH SNOVI IZ ODPADNIH TOKOV
Tjaša Petrovič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo izvedli modeliranje, simulacijo in optimizacijo procesa odstranjevanja HOS iz odpadnih vod s tehniko prepihovanja z zrakom (angl. air stripping). V prvem delu naloge smo ugotavljali vpliv ključnih procesnih parametrov na učinkovitost odstranjevanja. Rezultati kažejo, da se z višanjem temperature, razmerja volumskih pretokov zrak/voda, višine polnila in premera kolone, učinkovitost odstranjevanja povečuje. Sorazmerno s tem se povečujejo tudi skupni letni stroški procesa. Zaradi tega smo izvedli ekonomsko optimizacijo procesa, da bi dosegli zakonsko dovoljeno koncentracijo posameznih HOS v pitni vodi ob čim nižjih stroških. Enačbo odvisnosti skupnih letnih stroškov od posameznih procesnih spremenljivk smo pridobili z uporabo programa SuperPro Designer. Proces smo nato simulirali in optimizirali v programih Aspen Plus in GAMS. Rezultati optimizacije kažejo, da ima največji vpliv na stroške procesa temperatura, na katero mora grelnik segreti vodo pred vstopom v kolono. Simulator tako v vseh primerih optimizacije vzdržuje ta parameter na najnižji dovoljeni vrednosti, želene učinkovitosti odstranjevanja pa skuša dosegati predvsem s spremembo višine polnila. V primerih, ko to ne zadostuje, se spreminja tudi pretok zraka in s tem posledično razmerje volumskih pretokov zrak/voda. Simulator spreminja tudi premer kolone, ki pa je omejen na ozkem območju zaradi nevarnosti poplavljanja kolone, tako da ta parameter nima tako izrazitega vpliva. Optimizacijo smo izvedli za pet HOS: benzen, toluen, kloroform, etilbenzen in klorobenzen. Učinkovitosti, ki smo jih dosegli, so zelo visoke in znašajo tudi nad 99,95 %. Izračunani skupni letni stroški znašajo okoli 400 000 €/a, odvisno od zahtevane učinkovitosti odstranjevanja in od HOS, ki jo odstranjujemo iz odpadne vode. Rezultati kažejo, da se komponente z višjimi Henry-jevimi konstantami (etilbenzen, benzen, toluen) odstranjujejo lažje kot komponente z nižjimi vrednostmi teh konstant (klorobenzen, kloroform), ki za dosego enake učinkovitosti odstranjevanja zahtevajo višje letne stroške procesa.
Ključne besede: hlapne organske snovi, prepihovanje z zrakom, Aspen Plus, GAMS, simulacija, optimizacija, čiščenje odpadnih voda
Objavljeno: 29.02.2016; Ogledov: 846; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (11,69 MB)

10.
Optimizacija proizvodnje sinteznega plina iz trdnih komunalnih odpadkov
Alen Moharič, 2017, magistrsko delo

Opis: Industrijski razvoj in gospodarska rast temeljita na veliki rabi energije, pridobljene večinoma iz neobnovljivih virov, predvsem iz fosilnih goriv. Tako kot prizadevanja za uporabo obnovljivih virov energije, so tudi vedno večji pritiski glede odlagališč odpadkov in njihovega recikliranja. Ena od možnosti za zmanjšanje količin odpadkov na odlagališčih je njihovo sežiganje, pri tem pa nastajajo snovi, ki se dajo koristno uporabiti, kot je sintezni plin. Namen magistrske naloge je bila simulacija proizvodnje sinteznega plina iz trdnih komunalnih odpadkov s programom Aspen Plus pri različnih obratovalnih pogojih (temperatura, tlak) reformerjev oziroma pirolizatorjev ter nadaljnja optimizacija teh pogojev s programom GAMS. Najprej smo izvajali simulacije s spreminjanjem temperature in tlake v procesnih enotah, kjer smo proizvajali sintezni plin iz zemeljskega plina in/ali bioplina in/ali celuloze. Iz dobljenih temperaturnih in tlačnih odvisnosti smo narisali diagrame, iz katerih smo dobili odvisnosti za vse komponente. Dobljene rezultate smo nato uporabili pri programiranju s programom GAMS. Z optimiranjem v programu GAMS, smo določali optimalno temperaturo in tlak obratovanja, pri namenski funkciji, ki išče maksimalni dobiček, pri čemer smo določili tudi razmerje surovin, iz katerih lahko proizvajamo sintezni plin (zemeljski plin ali bioplin, celuloza, polietilen).
Ključne besede: sintezni plin, trdni komunalni odpadki, simulacija z Aspen Plus, optimiranje
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 483; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici