| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Stres in izgorelost pri delu v podjetju KM inštalacije, d.o.o.
Alenka Gračnar, 2020, magistrsko delo

Opis: S stresom se srečujemo v zasebnem in poklicnem življenju, ki lahko nastane kot posledica našega nenehnega prilagajanja na stalno spreminjajoče se okolje. Pogosto zasledimo pojmovanje stresa kot bolezen moderne dobe. Pri izdelavi magistrske naloge smo najprej pregledali obstoječo literaturo o obravnavani temi in v teoretičnem delu opisali pojme stres, vrste stresa in druge s stresom povezane pojave, kot so absentizem, prezentizem, fluktuacija, izgorevanje ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ugotovili smo, da stres predstavlja telesno, duševno in vedenjsko reakcijo posameznika, ki se skuša prilagoditi zunanjim ter notranjim stresorjem. Ti stresorji se lahko pojavijo v ali izven delovnega okolja. Pomembno je, da prepoznamo simptome stresa in jih poskušamo obvladati oziroma premagati. Ukrepe za obvladovanje oziroma premagovanje stresa lahko izvajamo tako na ravni posameznika kakor tudi na organizacijski ravni z uvedbo raznih strategij ali programov za premagovanje stresa. V primeru, da simptomov ne prepoznamo, da je stresnih stanj preveč oziroma kadar so stresne situacije prepogoste, premočne ali trajajo predolgo, lahko to vodi do razvoja različnih zdravstvenih težav, ki jih lahko občutimo kot fiziološke, psihološke ali vedenjske posledice stresa. Stres lahko preide tudi v izgorelost, ki smo jo prav tako predstavili. V empiričnem delu smo se ukvarjali z zaznavanjem stresa in izgorelosti zaposlenih v podjetju KM inštalacije. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti stanje na področju stresa in izgorelosti v obravnavanem podjetju ter ugotoviti ali obstajajo razlike glede na demografske značilnosti anketirancev.
Ključne besede: Stres, izgorelost, dejavniki stresa, simptomi in posledice stresa, načini premagovanja stresa
Objavljeno: 18.08.2020; Ogledov: 266; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
Primerjava stresa med računovodji in drugimi zaposlenimi v podjetju x
Nuša Fekonja, 2019, diplomsko delo

Opis: Vedno več ljudi je v današnjem hitrem tempu življenja izpostavljenih stresu, zato lahko rečemo stresu tudi novodobna bolezen. Veliko ljudi se stresa zaveda prepozno, ko se že razvijejo duševne, vedenjske ali telesne posledice. Nekateri se kljub zavedanju, da pri sebi opažajo negativne posledice stresa, ne poslužujejo pravilnih tehnik spopadanja z njim. Stres pa lahko ima tudi pozitiven vpliv, vendar moramo le tega znati izkoristiti in paziti, da ni prekomeren. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo opredelili računovodstvo in delo računovodje, predstavili smo kodeks poklicne etike računovodje in pripravo letnega in računovodskega poročila. Opredelili smo stres in predstavili vrste stresa, opisali smo tudi različne izvore stresa ter posledice za posameznika in organizacijo. Zapisali smo tudi različne strategije, ki posamezniku pomagajo zmanjšati vpliv stresa. Predstavili smo tudi ukrepi, ki jih lahko izvede organizacija za premagovanje stresa pri zaposlenih. V empiričnem delu diplomskega projekta smo izvedli anketni vprašalnik med 60 zaposlenimi v podjetju X o tem, v kakšni meri občutijo stres, kakšne simptome opažajo, kaj jim povzroča največ stresa in kako oni sami ter kako podjetje skrbi za premagovanje le tega. Ugotovili smo, da zaposleni v podjetju X pri delu občutijo stres. Največkrat kot posledico za stres navajajo preobremenjenost z delom in pomanjkanje časa pri opravljanju nalog. Samo podjetje X po mnenju zaposlenih ne nameni dovolj pozornosti stresu.
Ključne besede: stres, računovodstvo, posledice stresa, simptomi stresa, načini za premagovanje stresa
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 306; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

3.
Simptomi stresa pri brezposelnih v pomurski regiji
Simon Špilak, 2019, magistrsko delo

Opis: Brezposelnost prav zagotovo predstavlja velik del težav v gospodarstvu. Predvsem v pomurski regiji je brezposelnost dober pokazatelj težav, s katerimi se soočajo prebivalci. Poleg tega, da ostanejo brez zaposlitve, jih prizadenejo še druge težave, ki jih posledično prinaša brezposelnost. Brezposelni se tako poleg finančnih težav soočajo še s stresom, ki pa lahko resno ogrozi njihovo zdravje, če ga ne prepoznamo dovolj zgodaj. Zato je zelo pomembno, da smo seznanjeni s posledicami, ki jih prinaša čezmerni stres na naše zdravje in tudi posledično na osebe, s katerimi živimo. Stres ni nujno samo negativen, obstaja tudi dober stres, vendar smo bolj pozorni na negativnega, saj se lahko hitro nadaljuje v kronični stres. V nalogi smo bili pozorni na simptome stresa, ki se pojavijo, ter na posledice, ki jih pustijo.
Ključne besede: stres, simptomi stresa, posledice stresa, brezposelnost
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 299; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (795,52 KB)

4.
Intervencije za preprečevanje izgorelosti medicinskih sester v enotah intenzivne terapije
Doroteja Sonički, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom izgorelosti je definiran kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ter je eden izmed pogostejših vzrokov za absentizem pri medicinskih sestrah v intenzivni enoti. Stranski učinki sindroma izgorelosti so lahko depresija, kronična izčrpanost, nihanje samopodobe in panični napadi. Namen diplomskega dela je predstaviti intervencije, s katerimi si lahko medicinske sestre v enotah intenzivne terapije lajšajo simptome sindroma izgorelosti. Raziskovalna metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literatura je bila pridobljena s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Sage Journals in Cinahl. Uporabljen je bil sistematični pregled strokovne ter znanstvene literature. V končno analizo smo vključili 13 raziskav. Rezultati: Medicinske sestre lahko izboljšajo svoje mentalno zdravje z manjšimi intervencijami kot so: pogovor s starejšimi sodelavci o težavah in neprijetnih dogodkih v delovnem času, odlična uvedba bi bili tudi mesečni sestanki o neprijetnih dogodkih, kateri so se tekom delovnih dni zgodili. Prav tako je ugašanje luči za daljši čas ter zmanjšanje hrupa ena izmed intervencij, ki vplivajo na zmanjšanje sindroma izgorelosti. Za učinkovito intervencijo se je izkazal tudi miselni trening in trening za izboljšanje komunikacijskih veščin. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije izkazujejo svojim pacientom ogromno skrbi in sočutja, pri tem pa skozi hiter in naporen tempo pozabljajo nase, zato pogosto postanejo preveč izčrpane in utrujene. Intervencije za preprečevanje sindroma izgorelosti ponujajo medicinskim sestram možnost zmanjšanja negativnih simptomov. Zato je ključnega pomena, da se začne raziskovati v smeri preprečevanja in zdravljenja sidroma izgorelosti.  
Ključne besede: zdravstvena nega, preprečevanje bolezni, posledice, simptomi, obvladovanje stresa.
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 624; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (896,65 KB)

5.
Spoprijemanje s stresom med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah
Davorin Breg, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: V magistrskem delu smo predstavili problematiko stresa med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah in njihovo spoprijemanje s stresom. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 95 prvih posredovalcev prostovoljnih gasilskih društev Območne gasilske zveze Ptuj. Uporabili smo priložnostni vzorec. Rezultati raziskave so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in hipoteze preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani telesne, čustvene in vedenjske simptome stresa občutijo redko, zelo redko oziroma nikoli. Ugotovili smo, da ženske pogosteje kot moški občutijo vse simptome stresa, da za sproščanje najpogosteje koristijo hobije in prostočasne aktivnosti ter da vse oblike psihosocialne pomoči koristijo redko oziroma zelo redko ali nikoli. Nismo uspeli dokazati statistično značilne povezave med zadovoljstvom z delom in posluževanjem skupinskih razbremenilnih pogovorov. Ugotovili smo tudi, da pri prvih posredovalcih, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo skupinskih razgovorov obstaja statistično značilna šibka pozitivna povezanost. Prav tako obstaja šibka pozitivna povezanost med prvimi posredovalci, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo individualnih razbremenilnih pogovorov v organizaciji. Sklep: Raziskava je pokazala nizko občutenje simptomov stresa in nizko koriščenje psihološke pomoči ter tehnik sproščanja, kar ne pomeni, da stresa med prvimi posredovalci ni oziroma da je ta nizek. Obstajajo možni razlogi za takšne ugotovitve, ki bi jih bilo vredno raziskati z razširjeno raziskavo. Tako raziskava podaja izhodišča za nadaljnjo raziskovanje.
Ključne besede: simptomi stresa, posledice stresa, stres med prvimi posredovalci, psihološka pomoč, pogovori, sproščanje.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 415; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (591,16 KB)

6.
STRES IN METODE OBVLADOVANJA STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU CABLEX - M d. o. o.
Petra Korent, 2019, magistrsko delo

Opis: V današnji družbi, ki na ljudi pritiska z vse več zahtevami, je prisotnost stresa zelo visoka. Stres je v sodobnem času postal eden izmed glavnih povzročiteljev bolezni. Stresorje najdemo tako v domačem okolju kot tudi na delovnih mestih v organizacijah (podjetjih). Potencialni vzroki za stres v domačem okolju so lahko že preprosta dnevna opravila, kot sta discipliniranje otrok in opravljanje gospodinjskih opravil. Morebitni razlogi za stres na delovnem mestu so nerazumljiva poklicna vloga, pomanjkanje opore s strani delodajalca ali sodelavcev, razmejitev med delom in nedelom ipd. Poznamo več različnih vrst stresa. Mnogo avtorjev opisuje identične, a hkrati neenake opredelitve stresa. Dokler je prisotnost stresa majhna, govorimo o pozitivnem in koristnem stresu. Kadar pa se stresorji povečujejo in trajajo dlje časa, pa govorimo o negativnem stresu. Negativni stres lahko pušča posledice in povzroča simptome tako na duševni kot tudi na fizični ravni. Znaki stresa se lahko odražajo na fizični (telesni), psihični (čustveni) in vedenjski ravni (obnašanje). Na začetku se morajo ljudje seznaniti z znaki stresa, kar pa ni lahko. Prav zato je o simptomih in posledicah stresa potrebno informirati čim več ljudi in organizacij. Pri preventivnem preprečevanju stresorjev si pomagamo z različnimi metodami in strategijami za obvladovanje stresa. Stres lahko obvladamo na več načinov. Obvladujemo ga lahko že s sprehodi, pogovori, poslušanjem glasbe, pa tudi z nekoliko dražjimi metodami. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo prikazali prisotnost stresa na delovnem mestu, pri čemer nam je bilo v pomoč podjetje Cablex - M d. o. o. V podjetju smo zaposlenim razdelili anketne vprašalnike in s tem dobili podatke o prisotnosti stresa na delovnem mestu. V magistrskem delu smo prikazali vrednosti, ki smo jih dobili s pomočjo zbiranja podatkov. S pridobljenimi rezultati smo preverili zastavljene hipoteze. V zaključku magistrskega dela smo na podlagi rezultatov podali splošne ugotovitve in priporočila.
Ključne besede: stres, faktorji stresa, stresorji, posledice in simptomi stresa, metode in strategije za obvladovanje stresa, stresorji na delovnem mestu.
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 430; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

7.
Analiza stresa pri zaposlenih v podjetju x
Špela Jug, 2019, magistrsko delo

Opis: Življenje je postalo eno samo hitenje, vsi kar naprej nimamo časa, vedno se nam mudi, kar naprej moramo nekaj narediti, se ves čas prilagajati spremembah, učiti nekaj novega, ter kar naprej komu ugajati. Vse to primora k temu, da smo ljudje vedno bolj pod stresom, vsak drugi ima težave z zdravjem in vse to le zaradi stresa. Sploh se ne znamo več umiriti, zadihati in si vzeti čas drug za drugega. Ljudje smo različni, eni so za stres bolj dovzetni, drugi manj, vse je odvisno od tega, kakšen karakter ima kdo in kakšna osebnost nas je zaznamovala. Stres nastaja zaradi obveznosti v službi in zunaj nje, posameznik lahko na vpliv in posledice stresa vpliva, tako da jih redno premaguje in sproti rešuje, si nekaj časa zase in dela, to kar ga veseli. V mnogih podjetjih se trudijo, da bi bili zaposleni manj pod stresom, z raznimi strategijami in programi za reševanje stresa. V magistrskem delu z naslovom Analiza stres pri zaposlenih v podjetju X smo raziskali, kaj zaposlene spravlja v stres, v kakšni meri ga doživljajo, kakšne posledice jim prinaša, ter kako se z njim spopadajo. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, sestavljata ga teoretični del in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo preučili zbrano literaturo o stresu. Zapisali smo definicije stresa, kakšnimi vrstami stresa vse se lahko srečamo in katere modele stresa poznamo. Opisali smo izvore stresa v delovnem okolju in izven njega, preučili kakšne individualne razlike in stres, kakšne posledice stres prinaša in kako se lahko posameznik in podjetje z njimi sooči in jih premaga. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o tem, kaj zaposlenim v podjetju X povzroča stres, v kakšni meri ga doživljajo, kakšne posledice jim prinaša, ali so pod pritiskom in kako se spopadajo s stresom. Z anketnim vprašalnikom, smo dobili vpogled v to, kaj v največji meri povzroča stres anketiranim zaposlenim, kakšne posledice doživljajo in kakšnih tehnik, metod se poslužujejo za premagovanje stresa. Ugotovili smo tudi, kako imajo v podjetju X razvite programe za premagovanje stresa, ter kako se jih poslužujejo. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo preverili hipoteze, katere smo nato potrdili ali zavrnili.
Ključne besede: stres, vrste stresa, izvori stresa, simptomi in posledice stresa, premagovanje stresa, programi za obvladovanje stresa
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 510; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

8.
Stres na delovnem mestu učitelja v osnovni šoli x
Simona Koležnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Stres je v današnjem času prisoten v vsakdanu posameznika. Naš tempo življenja je vse hitrejši in vse večje zahteve prihajajo od različnih dejavnikov v okolici. Je ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti sodobnega časa. Vzroki za nastanek stresa se pojavljajo tako doma kakor tudi v službi. Možni razlogi za stres na delovnem mestu so lahko neurejene delovne razmere, prevelika ali premajhna obremenjenost, organizacijski dejavniki ali celo nadlegovanje ali nasilje na delovnem mestu. Poznamo več vrst stresa, in sicer naravni ali umetni stres. Različni avtorji so stres predstavili po različnih modelih, v katerih razlagajo, kaj je stres, kako poteka in kako ga rešujemo. Na posameznika vplivajo različni dejavniki stresa. Posameznik stres zaznava na svojem delovnem mestu ali zunaj njega. Ko je posameznik pod stresom, začne zaznavati simptome stresa. Simptomi so različni, lahko so fiziološki, doživljajski ali vedenjski. Posledice stresa se pojavijo, ko je posameznik nekaj časa pod stresom in to vpliva nanj in na njegovo zdravje. Posameznik lahko občuti fiziološke, psihične in vedenjske posledice. Vsak posameznik mora nekako premagovati stres, ki ga občuti, zato smo predstavili strategije za premagovanje stresa. Strategije smo razdelili na raven posameznika in na raven organizacije. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili stres na delovnem mestu učitelja, zaposlenega v neki osnovni šoli. Zaposlenim učiteljem smo razdelili anketni vprašalnik in tako pridobili podatke o stresnosti njihovega delovnega mesta. Predstavljamo rezultate, ki smo jih o stresnosti delovnega mesta učitelja pridobili v izbrani osnovni šoli X, dejavnike stresa, simptome in posledice stresa, kako učitelji premagujejo stres na ravni posameznika in kakšne strategije ima za premagovanje stresa uvedene šola. Na koncu magistrskega dela smo predstavili ugotovitve in podali nekaj predlogov, ki se lahko uporabijo v praksi.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, dejavniki stresa, simptomi stresa, posledice stresa, premagovanje stresa
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 544; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

9.
Stres in izgorelost visokošolskih učiteljev
Maja Nikolič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Stres sproži vrsto fizičnih in duševnih simptomov. Fizični stres slabi imunski sistem, povečuje občutljivost za različne bolezni, povzroča bolečine ter zmanjšuje fizično vzdržljivost. Dolgotrajen stres pa lahko poveča tveganje za kronično utrujenost, ki ga imenujemo tudi sindrom izgorelosti. Stres izčrpa tudi duševno stanje, katere najpogostejši simptomi vključujejo razdražljivost, nihanje razpoloženja in izčrpanost, ki lahko preide v depresije, tesnobo in nižjo kakovost življenja. Prav tako pa stres vpliva tudi na delovno uspešnost. Poleg osnovnega teoretičnega dela o stresu in izgorelosti smo se osredotočili tudi na proučevanje nastalih simptomov stresa in izgorelosti na delovnem mestu ter kako nastale simptome zmanjšati. Dobri delovni pogoji vodijo k večji učinkovitosti in tudi k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, v našem primeru visokošolskih učiteljev. V raziskovalnem delu smo uporabili anketni vprašalnih ter ga razposlali na različne univerze in fakultete po Sloveniji. Želeli smo ugotoviti v kolikšni meri so visokošolski učitelji podvrženi stresu in ali so že kdaj bili izgoreli. Kateri simptomi stresa se pri visokošolskih učiteljih najpogosteje pojavljajo ter katere tehnike sproščanja najpogosteje uporabljajo. Na podlagi zbranih podatkov smo v zaključnem delu podali naše ugotovitve. Ugotovili smo, da visokošolski učitelji niso podvrženi stresu, vendar pa je kar nekaj naših anketirancev že doživelo stopnjo izgorelost. Zato lahko predvidevamo, da tisti, ki so že bili izgoreli pravočasno prepoznajo simptome stresa in jih tako pravočasno ublažijo. Najpogostejši način sproščanja med našimi anketiranci je druženje s prijatelji in družino. Ugotovili pa smo tudi, da stopnja stresa ne vpliva na spol posameznika ter da prav tako ni odvisna od vrste zaposlitve.
Ključne besede: - stres, - izgorelost, - visokošolski učitelji, - simptomi stresa in izgorelosti, - zmanjševanje stresa in izgorelosti.
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 528; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Vpliv začetne skupine vadbe joge na različne vidike duševnega zdravja
Vesna Pesek, 2017, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo želeli predstaviti vpliv na duševno zdravje, ki ga ima trimesečna vključenost joge na udeležence. Zanimala nas je primerjava z drugimi vadbami (pilates, aerobika, nadaljevalna joga) in tečajem jezika, tako da bo raziskava ponudila odgovor, ali obstajajo razlike med različnimi skupinskimi aktivnostmi in jogo in morebiten ugoden vpliv joge na posamezne komponente duševnega zdravja, natančneje na zmanjšanje depresivne in anksiozne simptomatike, na zmanjšano stopnjo stresa ter povečanje v čuječnosti in blagostanju. V raziskavi je eksperimentalno skupino predstavljalo 62 začetnikov joge, skupine, s katerimi smo primerjali začetnike, pa 14 udeležencev vadbe pilatesa, 19 udeležencev vadbe aerobike, 27 udeležencev tečaja jezika ter 36 udeležencev nadaljevalne joge. Udeleženci so rešili naslednjo baterijo testov: WHO-5 – Kazalec blagostanja, DASS-21 – Vprašalnik za merjenje depresije, anksioznosti in stresa, FFMQ – Pet facetni vprašalnik čuječnosti. Pri interpretaciji rezultatov smo si pomagali še z analizo dodatnih vprašanj, kjer so udeleženci podali evalvacijo vadbe/tečaja. Rezultati so potrdili ugoden vpliv joge na vse omenjene komponente, tako je prišlo do znižanja simptomov depresije, anksioznosti, stresa ter do pomembnega zvišanja blagostanja ter povišanja posameznih komponent čuječnosti (opazovanje, nereaktivnost, opisovanje). Skupine so bile glede na stopnjo duševnega zdravja homogene, saj se ob prvem testiranju v večini niso pomembno razlikovale v stopnji duševnega zdravja. Do pričakovanih razlik je ob 1. testiranju prišlo med eksperimentalno skupino in nadaljevalno skupino joge, in sicer je imela prva pomembno višje vrednosti stresa, ter nižje vrednosti blagostanja in čuječnosti (podskala nereaktivnost). S pomočjo primerjav med skupinami smo ugotovili, da že sama fizična aktivnost različnih telesnih vadb, lahko je to aerobika, joga, pilates, pripomore k zmanjšanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter na zvišanje blagostanja, vendar pa je vpliv joge superioren. Pomembna razlika ob 2. testiranju je bila zgolj med eksperimentalno skupino in kontrolno skupino jezika. Nadalje smo ugotovili, da tako joga kot pilates vplivata na zvišanje čuječnosti. Zaključimo lahko, da se je duševno zdravje udeležencev začetne skupine joge izboljšalo. Raziskava ima pomembno vrednost za delavce v zdravstvu, ponuja namreč alternativo, dopolnilno zdravljenje simptomov depresije, anksioznosti, stresa, najbolj razširjenih motenj.
Ključne besede: joga, duševno zdravje, simptomi depresije, anksioznosti in stresa, blagostanje, čuječnost
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 792; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

Iskanje izvedeno v 2.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici