| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 75
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv menopavze na telesno samopodobo žensk
Špela Kuharič, 2021, diplomsko delo

Opis: Menopavza je naraven proces, s katerim se soočijo ženske v času, ko je njihova vloga v družini, na delovnem mestu in v družbi zelo pomembna. Simptomi v tem obdobju predstavljajo velik izziv ter zahtevajo nove vsakdanje navade in prilagoditve, hkrati pa vplivajo na kakovost življenja in vrednotenje lastne zunanjosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali menopavza vpliva na telesno samopodobo žensk. Uporabljeni sta kvantitativna metodologija in deskriptivna oz. opisna metoda dela. Za raziskovalni del so bili podatki pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 50 naključno izbranih anketirank, ki so v obdobju menopavze. Rezultati so pokazali, da intenzivnost simptomov menopavze vpliva na nižjo telesno samopodobo žensk (18 %) ter da ne obstaja povezava med telesno samopodobo in odnosom s partnerjem, 96 % anketirank izpostavlja nespremenjen odnos ne glede na oceno zunanje podobe. Ugotovili smo, da telesna aktivnosti pozitivno vpliva na zunanjo samopodobo žensk (78 %). Predvidevamo, da na telesno samopodobo žensk vplivata intenzivnost menopavzalnih simptomov in fizična aktivnost. Z edukacijo o spremembah in simptomih prelomnega obdobja bomo omogočili večjo pripravljenost ženske populacije ter zmanjšali tveganje za pojavnost nezadovoljstva in nesprejemljive telesne predstave.
Ključne besede: menopavzno obdobje, simptomi, samopodoba, fizična aktivnost, odnos s partnerjem
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Vpliv treninga za moč in vzdržljivostnega treninga na simptome shizofrenije
Bine Kosmač, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Raziskanost vpliva fizične aktivnosti na shizofrenijo je v primerjavi z lažjimi duševnimi motnjami pomanjkljiva. Shizofrenijo karakterizirajo pozitivni in negativni simptomi; pozitivne se zmerno učinkovito lajša z medikametozno terapijo, ki za negativne simptome ni učinkovita. Trening za moč in vzdržljivostni trening sta lahko cenovno ugodni in lahko dostopni metodi lajšanja teh simptomov in drugih posledic shizofrenije. Metode: Zaključno delo temelji na pregledu literature, uporabili smo opisno metoda dela. Vključitveni kriteriji so bili znanstveni in strokovni viri, objavljeni med leti 2010 in 2020 v angleškem jeziku, ki se nanašajo na fizično aktivnost in simptome shizofrenije. Za iskanje virov smo uporabili podatkovni bazi PubMed in Web of Science. Postopek iskanja smo prikazali v tabeli, način oženja izbire virov za končno analizo pa prikazali s PRISMA diagramom. Izbrana literatura je bila analizirana in sintetizirana. Rezultati: V analizo smo vključili 8 študij. Rezultati so sicer različni, a je nakazan pozitiven vpliv intenzivnega, predvsem vzdržljivostnega treninga na simptome shizofrenije. Trening se je izkazal učinkovitejši pri negativnih simptomih kot pozitivnih. Tudi primerno zastavljen, intenziven trening za moč lahko zmanjša jakost simptomov. Razprava: Ugotavljamo, da je intenzivnost poglaviten kriterij učinkovitosti treninga pri lajšanju simptomov shizofrenije. Posamezne študije z intervencijo visoko intenzivnega treninga so potrdile bistveno izboljšane simptome shizofrenije. Sklep: Fizična aktivnost v obliki strukturiranega treninga kaže velik potencial pri lajšanju simptomov in ostalih posledic shizofrenije. Za postavljanje zaključkov in oblikovanje optimalnega vadbenega programa za paciente s shizofrenijo potrebujemo več kvalitetnih raziskav. Kljub temu lahko zaključimo, da je za človeka fizična aktivnost izjemno pomembna.
Ključne besede: trening za moč, vzdržljivost, simptomi, shizofrenija
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (475,12 KB)

3.
Vpliv prekomernega izločanja želodčne kisline na kakovost spanja
Vita Živko, 2020, diplomsko delo

Opis: Vse več ljudi se spopada s prekomernim izločanjem želodčne kisline, pri čemer sta vodilna simptoma pekoča senzacija v prsnem košu in vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Vzrok izhaja predvsem iz slabih prehranjevalnih navad, načina življenja, gastroezofagealne refluksne bolezni in z njo povezane hiatalne kile. Odvečno izločanje želodčne kisline ima slab vpliv na kakovost spanja, saj se simptomi ponoči stopnjujejo, in to zaradi samega načina življenja preko dneva.
Ključne besede: Prekomerna želodčna kislina, nočni simptomi, kakovost spanja.
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 217; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (560,55 KB)

4.
Pojavnost hipoglikemije pri sladkornih bolnikih tipa 2 zdravljenih z insulinom vodenih v diabetološki ambulanti
Mateja Herjavec, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Hipoglikemija je pogost, nepredvidljiv in potencialno nevaren stranski učinek zdravljenja z insulinom pri sladkorni bolezni in jo je mogoče preprečiti s spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost hipoglikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z insulinom in vzroke pojavnosti hipoglikemije. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni inštrument pa validiran anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 198 bolnikov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 20. Uporabljeni so bili t –test, ANOVA in Mann-Whitney test. Rezultati: Hudo hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 12,1 %, v zadnjih treh letih 7,6 % in od začetka zdravljenja 10,1 % anketiranih. Zmerno hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 39,4 %, v zadnjih treh letih 28,8 % in od začetka zdravljenja 27,8 % anketiranih. 93,9 % anketirancev meni, da zna pravilno ukrepati ob simptomih hipoglikemije. Pri poznavanju simptomov hipoglikemije glede kraja bivališča ni zaznati statistično pomembnih razlik (Z = -1,101, p = 0,271), prav tako ni statistično pomembnih razlik med skupinami glede na status pri pojavnosti hipoglikemije. Diskusija in zaključek: Raziskava poudarja vlogo zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju kakovostne edukacije bolnikov. Poučiti jih je potrebno o ciljnih vrednostih, simptomih hipoglikemije, načinih preprečevanja in takojšnjih ukrepih ob pojavu hipoglikemije. Poleg tega je treba za vse bolnike s sladkorno boleznijo izvajati periodične izobraževalne programe, ki morajo vključevati tudi teme o hipoglikemiji.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, simptomi, hipoglikemija, prepoznavanje hipoglikemije, medicinska sestra, edukacija.
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 284; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
Stres in izgorelost pri delu v podjetju KM inštalacije, d.o.o.
Alenka Gračnar, 2020, magistrsko delo

Opis: S stresom se srečujemo v zasebnem in poklicnem življenju, ki lahko nastane kot posledica našega nenehnega prilagajanja na stalno spreminjajoče se okolje. Pogosto zasledimo pojmovanje stresa kot bolezen moderne dobe. Pri izdelavi magistrske naloge smo najprej pregledali obstoječo literaturo o obravnavani temi in v teoretičnem delu opisali pojme stres, vrste stresa in druge s stresom povezane pojave, kot so absentizem, prezentizem, fluktuacija, izgorevanje ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ugotovili smo, da stres predstavlja telesno, duševno in vedenjsko reakcijo posameznika, ki se skuša prilagoditi zunanjim ter notranjim stresorjem. Ti stresorji se lahko pojavijo v ali izven delovnega okolja. Pomembno je, da prepoznamo simptome stresa in jih poskušamo obvladati oziroma premagati. Ukrepe za obvladovanje oziroma premagovanje stresa lahko izvajamo tako na ravni posameznika kakor tudi na organizacijski ravni z uvedbo raznih strategij ali programov za premagovanje stresa. V primeru, da simptomov ne prepoznamo, da je stresnih stanj preveč oziroma kadar so stresne situacije prepogoste, premočne ali trajajo predolgo, lahko to vodi do razvoja različnih zdravstvenih težav, ki jih lahko občutimo kot fiziološke, psihološke ali vedenjske posledice stresa. Stres lahko preide tudi v izgorelost, ki smo jo prav tako predstavili. V empiričnem delu smo se ukvarjali z zaznavanjem stresa in izgorelosti zaposlenih v podjetju KM inštalacije. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti stanje na področju stresa in izgorelosti v obravnavanem podjetju ter ugotoviti ali obstajajo razlike glede na demografske značilnosti anketirancev.
Ključne besede: Stres, izgorelost, dejavniki stresa, simptomi in posledice stresa, načini premagovanja stresa
Objavljeno: 18.08.2020; Ogledov: 379; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

6.
Primerjava stresa med računovodji in drugimi zaposlenimi v podjetju x
Nuša Fekonja, 2019, diplomsko delo

Opis: Vedno več ljudi je v današnjem hitrem tempu življenja izpostavljenih stresu, zato lahko rečemo stresu tudi novodobna bolezen. Veliko ljudi se stresa zaveda prepozno, ko se že razvijejo duševne, vedenjske ali telesne posledice. Nekateri se kljub zavedanju, da pri sebi opažajo negativne posledice stresa, ne poslužujejo pravilnih tehnik spopadanja z njim. Stres pa lahko ima tudi pozitiven vpliv, vendar moramo le tega znati izkoristiti in paziti, da ni prekomeren. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo opredelili računovodstvo in delo računovodje, predstavili smo kodeks poklicne etike računovodje in pripravo letnega in računovodskega poročila. Opredelili smo stres in predstavili vrste stresa, opisali smo tudi različne izvore stresa ter posledice za posameznika in organizacijo. Zapisali smo tudi različne strategije, ki posamezniku pomagajo zmanjšati vpliv stresa. Predstavili smo tudi ukrepi, ki jih lahko izvede organizacija za premagovanje stresa pri zaposlenih. V empiričnem delu diplomskega projekta smo izvedli anketni vprašalnik med 60 zaposlenimi v podjetju X o tem, v kakšni meri občutijo stres, kakšne simptome opažajo, kaj jim povzroča največ stresa in kako oni sami ter kako podjetje skrbi za premagovanje le tega. Ugotovili smo, da zaposleni v podjetju X pri delu občutijo stres. Največkrat kot posledico za stres navajajo preobremenjenost z delom in pomanjkanje časa pri opravljanju nalog. Samo podjetje X po mnenju zaposlenih ne nameni dovolj pozornosti stresu.
Ključne besede: stres, računovodstvo, posledice stresa, simptomi stresa, načini za premagovanje stresa
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 400; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
Simptomi stresa pri brezposelnih v pomurski regiji
Simon Špilak, 2019, magistrsko delo

Opis: Brezposelnost prav zagotovo predstavlja velik del težav v gospodarstvu. Predvsem v pomurski regiji je brezposelnost dober pokazatelj težav, s katerimi se soočajo prebivalci. Poleg tega, da ostanejo brez zaposlitve, jih prizadenejo še druge težave, ki jih posledično prinaša brezposelnost. Brezposelni se tako poleg finančnih težav soočajo še s stresom, ki pa lahko resno ogrozi njihovo zdravje, če ga ne prepoznamo dovolj zgodaj. Zato je zelo pomembno, da smo seznanjeni s posledicami, ki jih prinaša čezmerni stres na naše zdravje in tudi posledično na osebe, s katerimi živimo. Stres ni nujno samo negativen, obstaja tudi dober stres, vendar smo bolj pozorni na negativnega, saj se lahko hitro nadaljuje v kronični stres. V nalogi smo bili pozorni na simptome stresa, ki se pojavijo, ter na posledice, ki jih pustijo.
Ključne besede: stres, simptomi stresa, posledice stresa, brezposelnost
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 376; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (795,52 KB)

8.
Intervencije za preprečevanje izgorelosti medicinskih sester v enotah intenzivne terapije
Doroteja Sonički, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom izgorelosti je definiran kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ter je eden izmed pogostejših vzrokov za absentizem pri medicinskih sestrah v intenzivni enoti. Stranski učinki sindroma izgorelosti so lahko depresija, kronična izčrpanost, nihanje samopodobe in panični napadi. Namen diplomskega dela je predstaviti intervencije, s katerimi si lahko medicinske sestre v enotah intenzivne terapije lajšajo simptome sindroma izgorelosti. Raziskovalna metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literatura je bila pridobljena s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Sage Journals in Cinahl. Uporabljen je bil sistematični pregled strokovne ter znanstvene literature. V končno analizo smo vključili 13 raziskav. Rezultati: Medicinske sestre lahko izboljšajo svoje mentalno zdravje z manjšimi intervencijami kot so: pogovor s starejšimi sodelavci o težavah in neprijetnih dogodkih v delovnem času, odlična uvedba bi bili tudi mesečni sestanki o neprijetnih dogodkih, kateri so se tekom delovnih dni zgodili. Prav tako je ugašanje luči za daljši čas ter zmanjšanje hrupa ena izmed intervencij, ki vplivajo na zmanjšanje sindroma izgorelosti. Za učinkovito intervencijo se je izkazal tudi miselni trening in trening za izboljšanje komunikacijskih veščin. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije izkazujejo svojim pacientom ogromno skrbi in sočutja, pri tem pa skozi hiter in naporen tempo pozabljajo nase, zato pogosto postanejo preveč izčrpane in utrujene. Intervencije za preprečevanje sindroma izgorelosti ponujajo medicinskim sestram možnost zmanjšanja negativnih simptomov. Zato je ključnega pomena, da se začne raziskovati v smeri preprečevanja in zdravljenja sidroma izgorelosti.  
Ključne besede: zdravstvena nega, preprečevanje bolezni, posledice, simptomi, obvladovanje stresa.
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 784; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (896,65 KB)

9.
Spoprijemanje s stresom med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah
Davorin Breg, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: V magistrskem delu smo predstavili problematiko stresa med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah in njihovo spoprijemanje s stresom. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 95 prvih posredovalcev prostovoljnih gasilskih društev Območne gasilske zveze Ptuj. Uporabili smo priložnostni vzorec. Rezultati raziskave so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in hipoteze preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani telesne, čustvene in vedenjske simptome stresa občutijo redko, zelo redko oziroma nikoli. Ugotovili smo, da ženske pogosteje kot moški občutijo vse simptome stresa, da za sproščanje najpogosteje koristijo hobije in prostočasne aktivnosti ter da vse oblike psihosocialne pomoči koristijo redko oziroma zelo redko ali nikoli. Nismo uspeli dokazati statistično značilne povezave med zadovoljstvom z delom in posluževanjem skupinskih razbremenilnih pogovorov. Ugotovili smo tudi, da pri prvih posredovalcih, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo skupinskih razgovorov obstaja statistično značilna šibka pozitivna povezanost. Prav tako obstaja šibka pozitivna povezanost med prvimi posredovalci, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo individualnih razbremenilnih pogovorov v organizaciji. Sklep: Raziskava je pokazala nizko občutenje simptomov stresa in nizko koriščenje psihološke pomoči ter tehnik sproščanja, kar ne pomeni, da stresa med prvimi posredovalci ni oziroma da je ta nizek. Obstajajo možni razlogi za takšne ugotovitve, ki bi jih bilo vredno raziskati z razširjeno raziskavo. Tako raziskava podaja izhodišča za nadaljnjo raziskovanje.
Ključne besede: simptomi stresa, posledice stresa, stres med prvimi posredovalci, psihološka pomoč, pogovori, sproščanje.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 509; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (591,16 KB)

10.
Izvajanje paliativne oskrbe na urgenci
Tjaša Korošec, 2019, diplomsko delo

Opis: Kronične bolezni spremljajo moteči simptomi, ki predstavljajo najpogostejši vzrok za prihod na urgenco. Za kakovostno spoprijemanje s kronično neozdravljivimi boleznimi ima pomembno vlogo zgodnje vključevanje pacienta v paliativno oskrbo. Zdravstveno osebje na urgenci se sooča s številnimi izzivi pri zagotavljanju kakovostne paliativne oskrbe. Namen diplomskega dela je raziskati značilnosti obravnave paliativnega pacienta v urgentni dejavnosti.
Ključne besede: Paliativni pristop, nujna medicinska pomoč, kronična obolenja, moteči simptomi, komunikacija
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 653; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (552,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici