| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Lutka in simbolna igra v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Manca Ozimič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavimo lutke, kjer se osredotočimo na vrste lutk, ki smo jih uporabili v praktičnem delu, vlogo in pomen lutke za otroka, uporabo lutke v vrtcu in metode dela z lutko. Sledi predstavitev igre, kjer se osredotočimo na pomen igre za otroka in vrste iger, kjer se posebej osredotočimo na simbolno igro, ki je ključna za naše diplomsko delo. Sledi še področje narave, kjer se dotaknemo naravnega materiala, pomena naravnega okolja za otroke, gozda, listavcev in iglavcev. Predstavimo pa tudi posamezne drevesne vrste in njihove plodove, ki smo jih uporabili v praktičnem delu. Sledi praktični del, ki smo ga izvedli v vrtcu Šentilj v Slovenskih goricah v skupini Klobuki, kjer so otroci stari 5–6 let. V okviru diplomskega dela smo z otroki izvedli osem vodenih dejavnosti, kjer smo izdelovali lutke iz naravnega materiala, ki smo ga nabrali v gozdu in na poti v gozd. Otroke smo po vodenih dejavnosti opazovali pri simbolni igri z izdelanimi lutkami in simbolno igro dokumentirali s fotografijami in evalvacijami. Zanimalo nas je tudi, ali vodene dejavnosti izdelovanja lutk iz naravnih materialov pripomorejo k povečanju prepoznavanja posameznih drevesnih vrst. Pred začetkom dejavnosti in po koncu vseh dejavnosti smo s pomočjo predtesta in potesta preverili njihovo znanje o posameznih drevesnih vrstah in njihovih plodovih, ki smo jih uporabljali za izdelavo lutk.
Ključne besede: lutke, vrste lutk, igra, vrste iger, simbolna igra, otrok, gozd, naravni materiali.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 515; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (7,09 MB)

2.
Navezanost na namišljene prijatelje v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Tadeja Bašl, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana navezanost otrok na namišljene prijatelje v predšolskem obdobju. Teorijo navezanosti je v psihoanalizo uvedel John Bowbly (1984) ter predstavlja osnovo odnosa med otrokom in njegovim primarnim skrbnikom (mamo). Bowbly poudarja, da je skrb mame v prvih letih otrokovega življenja izjemno pomembna. V diplomskem delu je poudarek na osnovni teoriji navezanosti, ki se jo povezuje s pojavom namišljenih prijateljev v predšolskem obdobju. Namišljeni prijatelji so značilni za skoraj vse tri ali štiri leta stare malčke. Njihov pojav kaže na to, da se otrokova domišljija v tem obdobju najbolj razvija. V otrokovem življenju imajo pomembno vlogo, po čustveni plati predstavljajo varen način preizkušanja, kdo bi radi bili, njihov pojav pa je lahko tudi izraz otrokove potrebe po zasebnosti. Namišljeni prijatelji so pravzaprav zmožni pravih čudežev (Brazelton, 1999). V preteklosti je bila večina raziskovalcev razmeroma skeptična do vloge namišljenega prijatelja in so celo izražali skrb, da so otroci, ki se igrajo z njimi, rizični za razvoj psihopatoloških simptomov (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001). Danes pa številni strokovnjaki menijo, da namišljeni prijatelji pravzaprav nimajo negativnega vpliva na otrokov razvoj. Piaget (1962, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) je med prvimi poudaril prilagoditveno funkcijo namišljenih prijateljev v otrokovi igri, njegove teze pa so kasneje podprle še številne empirične študije. Ker smo prav odrasli tisti, ki se odločimo, kako bomo namišljene prijatelje sprejeli in se nanje odzivali, je raziskava namenjena ugotavljanju odnosa strokovnih delavcev – vzgojiteljic predšolskih otrok do namišljenih prijateljev. Iz analize raziskave je razvidno, da je izbrani vzorec anketiranih vzgojiteljic namišljene prijatelje opazil zelo redko, o njih se prav tako ne pogovarjajo veliko, vendar smo bili kljub temu zelo pozitivno presenečeni in veseli, ko smo ugotovili, da nimajo negativnega mnenja ali odklonilnega odnosa do njih.
Ključne besede: predšolsko obdobje, navezanost, domišljija, simbolna igra, namišljeni prijatelji.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 609; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

3.
Poosebljanje pri predšolskih otrocih
Karin Štrtak, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje pojav poosebljanja pri predšolskih otrocih. Poosebljanje je naraven pojav, pri katerem otroci neživim stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Predšolski otroci si zunanji svet okrog sebe razlagajo predvsem z lastnega vidika. S poosebljanjem in drugimi miselnimi procesi v predšolskem obdobju se je ukvarjal Jean Piaget, ki se uvršča med največje teoretike na področju kognitivnega razvoja. Iz tega razloga je njegova teorija vključena v teoretični del diplomskega dela. Praktično raziskovanje se osredotoči na pojavljanje poosebljanja v predšolskem obdobju in poskuša ugotoviti, ali je poosebljanje povezano s starostjo in spolom otrok. Raziskava poteka s pomočjo individualnih pogovorov s predšolskimi otroki, izvedenih v različnih vrtcih. Za omenjene individualne pogovore je bil uporabljen vprašalnik, ki sta ga izdelala Kayoko Inagaki in Giyoo Hatano. Ugotovitve izvedene raziskave kažejo, da otroci v predšolskem obdobju vsekakor poosebljajo in da je proces poosebljanja povezan s starostjo otrok, medtem ko spol predšolskih otrok pri poosebljanju ni pomemben.
Ključne besede: predšolski otroci, kognitivni razvoj, simbolna igra, poosebljanje, animizem
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1015; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (796,72 KB)

4.
Uporaba lutke pri otrokovi simbolni igri
Taja Podvinski, 2019, magistrsko delo

Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljena opredelitev igre. Osredotočimo se na dejavnike kakovostne igre, vlogo odraslih pri igri ter vrste otroške igre. Sledi opredelitev lutk, kjer se osredotočimo na vrste lutk, metode dela z lutko, lutkovni kotiček ter razvoj otroka pri igri z lutko. V diplomskem delu smo uporabili ocenjevalno lestvico, zato se osredotočimo tudi na teorijo o vrstah in tehnikah opazovanja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili iz ocenjevalne lestvice. Z njeno pomočjo smo ugotovili, koliko dni so se otroci igrali z lutkami, kolikokrat na dan in koliko časa so vztrajali, katere vrste lutk so jih pritegnile, socialna interakcija pri igri, tematika igre, komunikacija z lutko, čustva in odnos pri simbolni igri z lutko. Po enem tednu opazovanja smo na temo lutke izvedli usmerjeno dejavnost, s katero smo želeli izvedeti, ali se bodo otroci po njej bolj posluževali lutk.
Ključne besede: igra, simbolna igra, lutke, vrste lutk, lutkovni kotiček, razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 13.06.2019; Ogledov: 1416; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (585,65 KB)

5.
Telesne lutke kot spodbujevalec pozitivne samopodobe pri predšolskih otrocih
Katja Gjerek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli prikazati, da lahko tudi prek telesnih lutk vplivamo na pozitivno samopodobo pri otrocih. V teoretičnem delu smo se posvetili obrazložitvi igre, njenemu pomenu in oblikam. Podrobneje smo razčlenili simbolno igro, ali z drugimi besedami, igro vlog. Obrazložili smo pomen lutk za razvoj otrok ter našteli lutkovne tehnike in metode dela z lutkami. Pozornost smo namenili tudi samopodobi, znakom pozitivne in negativne samopodobe ter vzgojiteljevi vlogi pri spodbujanju pozitivne samopodobe. V praktičnem delu smo teoretična izhodišča preizkusili v praksi. S pomočjo šestih priprav smo otroke spodbudili k razmišljanju o lutkah in o sebi. Z otroki smo izdelovali telesne lutke, z njimi plesali, se pogovarjali ter opazovali in primerjali. Spodbudili smo jih k ustvarjanju zgodbice in izpolnitvi svoje osebne izkaznice.
Ključne besede: Otroška igra, simbolna igra, telesna lutka, pozitivna samopodoba
Objavljeno v DKUM: 18.02.2019; Ogledov: 1507; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
Spodbujanje govora z igro vlog
Sandra Mergole, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje govora z igro vlog v teoretičnem delu vsebuje razvoj govora predšolskega otroka, pomen simbolne igre in pa igro vlog. Ti podatki so bili pridobljeni s pomočjo izbranih virov in literature. Namen empiričnega dela je bil, da smo s pomočjo opazovanja igre vlog - zdravnika, raziskali in ocenili napredek v razvoju govora ter opazovali in ocenjevali otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo, koliko časa vzdrži v igri, kakšna je njegova socialna interakcija, ali je zmožen razumevati druge, kako si razvija motorične spretnosti, kakšen je njegov čustveni vidik ter ali ponavlja od drugih otrok. Ugotovili smo, da igra vlog spodbuja govor predšolskih otrok. Ta napredek je bil viden iz preverjanja v preverjanje. Okrepila se je njihova neverbalna komunikacija, postali so pozornejši na potrebe drugih otrok, spopadli so se tudi z medsebojnimi konflikti in jih poskušali uspešno rešiti, prav tako pa se je povečala tudi uporaba vljudnostnih besed (prosim, hvala).
Ključne besede: razvoj govora, simbolna igra, igra vlog, neverbalna komunikacija, socialna interakcija
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 1675; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (718,41 KB)

7.
PRIMERJAVA NEKATERIH ELEMENTOV ZNOTRAJ WALDORFSKE IN MONTESSORI PEDAGOGIKE
Eva Župan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom »Primerjava nekaterih elementov znotraj waldorfske in Montessori pedagogike« je teoretske narave. V njej so na podlagi strokovne literature, ki obravnava področje različnih pedagoških konceptov in alternativnih oblik vzgoje, podane nekatere značilnosti vzgojnih konceptov Montessori in waldorfske pedagogike. Predstavljene so primerjave vloge okolja, kar vključuje urejenost prostora ter materiale, ki se nahajajo v Montessori in waldorfskem vrtcu, ter razlike in podobnosti med vlogo vzgojitelja in otroka. Primerjana je tudi avtoriteta v obeh vrtcih. Podrobneje je raziskana ena glavnih otrokovih aktivnosti - igra oziroma delo (v Montessori vrtcu). Pojem igre je opredeljen s teorijami različnih avtorjev, raziskan pa je tudi sam pomen igre v otroštvu. V nalogi je podana klasifikacija otroške igre po Toličiču, kjer je posebaj izpostavljena simbolna igra, katere v Montessori vrtcu ni moč zaslediti. Prav zato je podrobneje raziskan pomen simbolne igre v otroštvu. Primerjan je tudi pogled obeh pedagogik na proces intelektualicije v vrtcu. alternativni vzgojni koncepti, didaktični materiali, domišljija, igra, intelektualizacija, Montessori pedagogika, simbolna igra, waldorfska pedagogika
Ključne besede: alternativni vzgojni koncepti, didaktični materiali, domišljija, igra, intelektualizacija, Montessori pedagogika, simbolna igra, waldorfska pedagogika
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 3179; Prenosov: 747
.pdf Celotno besedilo (294,07 KB)

8.
VLOGA LUTKE PRI OTROKOVI SIMBOLNI IGRI
Branka Šmid, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vloga lutke pri otrokovi simbolni igri smo se v teoretičnem delu osredotočili na lutke in igro. Uvodoma smo izpostavili pojmovanja in opise različnih avtorjev, kaj lutka je. Poleg tega smo različna pojmovanja in opise iskali v različnih jezikih. Najobsežnejše poglavje teoretičnega dela je namenjeno pregledu različnih vrst lutk, kjer smo se osredotočili predvsem na opis posamezne lutke kot tudi na pomen lutke za predšolskega otroka. Spregovorili smo tudi o uporabi lutke v vrtcu, o lutkovnem kotičku in metodah dela z lutkami. Teoretični del zaključujemo z obsežnejšim poglavjem, kjer smo se osredotočili na igro predšolskih otrok. Opredelili smo pomen igre, ugotavljali, kakšen namen in vpliv ima igra na otroka, ter našteli različne vrste igre, pri čemer smo se podrobneje osredotočili na simbolno igro. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, opravljene na vzorcu 20. strokovnih delavk zaposlenih v Vrtcu Anice Černejeve Celje. V uvodu so nas zanimali splošni podatki anketirank (starost, izobrazba, delovna doba ipd.). Kasneje nas je zanimalo, kako uporabljajo lutkovne kotičke v svojih skupinah, katere vrste lutk imajo otroci na razpolago, po katerih najpogosteje posegajo v samem vzgojnem procesu, ali na igro z lutko vpliva otrokova starost, spol, notranja motivacija. Empirični del diplomske naloge zaključujemo z analizo pridobljenih podatkov in potrditvami zastavljenih hipotez.
Ključne besede: predšolski otrok, lutke, lutkovni kotiček, igra, simbolna igra.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1786; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

9.
Improvizacijska igra predšolskih otrok
Jasmina Pucko, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo predstavlja teorijo igre predšolskega otroka ter vrste otroške igre. Podrobneje smo opredelili simbolno igro, preko katere smo prišli do gledališča in simbolne igre v njem, kot prvih zametkov gledališča. Opredelili smo pomen in pojem prostora ter časa v predšolskem obdobju ter improvizacijo kot uvod v gledališke dejavnosti.
Ključne besede: igra predšolskega otroka, simbolna igra, gledališka igra, otrok, improvizacijska igra.
Objavljeno v DKUM: 06.05.2016; Ogledov: 1310; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

10.
IGRAČE KOT LUTKE
Suzana Letonja, 2014, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge z naslovom Igrače kot lutke so predstavljene lutke, pomen lutk v vrtcih ter njihov vpliv na razvoj otroka. Ker pa smo se v nadaljevanju osredotočili na možnosti igranja z igračami kot lutkami, tudi v gledališčih za igrače kot lutke, pa smo se dotaknili tudi igre predšolskega otroka, podrobneje sta predstavljeni simbolna in sociodramska igra. V empiričnem delu so predstavljeni odgovori, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimne ankete vzgojiteljev iz vrtcev ljutomerske občine. Z anketo smo pridobili podatke o uporabi lutk in igrač kot lutk v vrtcih, o mnenju vzgojiteljev o pomembnosti lutk za otrokov razvoj ter o uporabi igrač kot lutk pri posameznih metodah dela. Zanimale so nas predvsem razlike glede na starost vzgojiteljev ter glede na oddelek, v katerem delajo. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljev, ne glede na starost ali oddelek, v katerem delajo, meni, da lutke pozitivno vplivajo na razvoj otrok ter da se uporabljajo sorazmerno pogosto, medtem ko se pri animaciji igrač kot lutk situacija spremeni. Igrače kot lutke se v vrtcih najpogosteje uporabljajo z metodo pripovedovanja ali spontane igre, medtem ko je večini vzgojiteljem izdelovanje lutk igrač dokaj nepoznana dejavnost.
Ključne besede: otrok, predšolska vzgoja, simbolna in sociodramska igra, lutka, pomen lutke, igrače kot lutke
Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 2608; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (733,92 KB)

Iskanje izvedeno v 3.75 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici