Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Lutkovni kotiček v teoriji in praksi je sestavljeno iz dveh delov. To je teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu smo s povzemanjem mnenj različnih avtorjev predstavili spoznanja o otrokovi igri in se posebej osredotočili na dramsko ter sociodramsko igro. Nato pa smo se naravnali na igro z lutko, lutko samo in kakšen vpliv ima na otroka. Navedli smo nekaj načinov, kako jo vključiti v vsakdan otroka in vplivati na njegov celostni razvoj. Na koncu smo predstavili še različne lutkovne tehnike. V praktičnem delu, ki smo ga izvajali v Vrtcu Zreče na enoti Stranice, so sodelovali otroci stari od enega do treh let. Z otroki smo izvedli pet dejavnosti, kjer smo jim približali lutke in njihovo uporabo. V prvi dejavnosti smo jih seznanili lutkovnimi tehnikami in jim lutke pustili za manipuliranje. Naslednje dejavnosti pa so bile predstavitev prstne igre oz. bibarije, pripovedovanje z lutko, igra krajše predstave z lutko in predstavitev gledališča v lončku. Nato pa smo spremljali njihovo igro v lutkovnem kotičku, ki so ga v eni izmed dejavnosti postavili skupaj z otroki. Naša opazovanja smo označili v listi opazovanja in jih analizirali.
Ključne besede: lutke, lutkovni kotiček, simbolna igra
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 45
Celotno besedilo (8,54 MB)

Opis: V diplomskem delu je obravnavana navezanost otrok na namišljene prijatelje v predšolskem obdobju. Teorijo navezanosti je v psihoanalizo uvedel John Bowbly (1984) ter predstavlja osnovo odnosa med otrokom in njegovim primarnim skrbnikom (mamo). Bowbly poudarja, da je skrb mame v prvih letih otrokovega življenja izjemno pomembna. V diplomskem delu je poudarek na osnovni teoriji navezanosti, ki se jo povezuje s pojavom namišljenih prijateljev v predšolskem obdobju. Namišljeni prijatelji so značilni za skoraj vse tri ali štiri leta stare malčke. Njihov pojav kaže na to, da se otrokova domišljija v tem obdobju najbolj razvija. V otrokovem življenju imajo pomembno vlogo, po čustveni plati predstavljajo varen način preizkušanja, kdo bi radi bili, njihov pojav pa je lahko tudi izraz otrokove potrebe po zasebnosti. Namišljeni prijatelji so pravzaprav zmožni pravih čudežev (Brazelton, 1999). V preteklosti je bila večina raziskovalcev razmeroma skeptična do vloge namišljenega prijatelja in so celo izražali skrb, da so otroci, ki se igrajo z njimi, rizični za razvoj psihopatoloških simptomov (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001). Danes pa številni strokovnjaki menijo, da namišljeni prijatelji pravzaprav nimajo negativnega vpliva na otrokov razvoj. Piaget (1962, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) je med prvimi poudaril prilagoditveno funkcijo namišljenih prijateljev v otrokovi igri, njegove teze pa so kasneje podprle še številne empirične študije. Ker smo prav odrasli tisti, ki se odločimo, kako bomo namišljene prijatelje sprejeli in se nanje odzivali, je raziskava namenjena ugotavljanju odnosa strokovnih delavcev – vzgojiteljic predšolskih otrok do namišljenih prijateljev. Iz analize raziskave je razvidno, da je izbrani vzorec anketiranih vzgojiteljic namišljene prijatelje opazil zelo redko, o njih se prav tako ne pogovarjajo veliko, vendar smo bili kljub temu zelo pozitivno presenečeni in veseli, ko smo ugotovili, da nimajo negativnega mnenja ali odklonilnega odnosa do njih.
Ključne besede: predšolsko obdobje, navezanost, domišljija, simbolna igra, namišljeni prijatelji.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 799; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,68 MB)

Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljena opredelitev igre. Osredotočimo se na dejavnike kakovostne igre, vlogo odraslih pri igri ter vrste otroške igre. Sledi opredelitev lutk, kjer se osredotočimo na vrste lutk, metode dela z lutko, lutkovni kotiček ter razvoj otroka pri igri z lutko. V diplomskem delu smo uporabili ocenjevalno lestvico, zato se osredotočimo tudi na teorijo o vrstah in tehnikah opazovanja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili iz ocenjevalne lestvice. Z njeno pomočjo smo ugotovili, koliko dni so se otroci igrali z lutkami, kolikokrat na dan in koliko časa so vztrajali, katere vrste lutk so jih pritegnile, socialna interakcija pri igri, tematika igre, komunikacija z lutko, čustva in odnos pri simbolni igri z lutko. Po enem tednu opazovanja smo na temo lutke izvedli usmerjeno dejavnost, s katero smo želeli izvedeti, ali se bodo otroci po njej bolj posluževali lutk.
Ključne besede: igra, simbolna igra, lutke, vrste lutk, lutkovni kotiček, razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 13.06.2019; Ogledov: 1516; Prenosov: 211
Celotno besedilo (585,65 KB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje govora z igro vlog v teoretičnem delu vsebuje razvoj govora predšolskega otroka, pomen simbolne igre in pa igro vlog. Ti podatki so bili pridobljeni s pomočjo izbranih virov in literature. Namen empiričnega dela je bil, da smo s pomočjo opazovanja igre vlog - zdravnika, raziskali in ocenili napredek v razvoju govora ter opazovali in ocenjevali otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo, koliko časa vzdrži v igri, kakšna je njegova socialna interakcija, ali je zmožen razumevati druge, kako si razvija motorične spretnosti, kakšen je njegov čustveni vidik ter ali ponavlja od drugih otrok. Ugotovili smo, da igra vlog spodbuja govor predšolskih otrok. Ta napredek je bil viden iz preverjanja v preverjanje. Okrepila se je njihova neverbalna komunikacija, postali so pozornejši na potrebe drugih otrok, spopadli so se tudi z medsebojnimi konflikti in jih poskušali uspešno rešiti, prav tako pa se je povečala tudi uporaba vljudnostnih besed (prosim, hvala).
Ključne besede: razvoj govora, simbolna igra, igra vlog, neverbalna komunikacija, socialna interakcija
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 1794; Prenosov: 241
Celotno besedilo (718,41 KB)

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vloga lutke pri otrokovi simbolni igri smo se v teoretičnem delu osredotočili na lutke in igro. Uvodoma smo izpostavili pojmovanja in opise različnih avtorjev, kaj lutka je. Poleg tega smo različna pojmovanja in opise iskali v različnih jezikih. Najobsežnejše poglavje teoretičnega dela je namenjeno pregledu različnih vrst lutk, kjer smo se osredotočili predvsem na opis posamezne lutke kot tudi na pomen lutke za predšolskega otroka. Spregovorili smo tudi o uporabi lutke v vrtcu, o lutkovnem kotičku in metodah dela z lutkami. Teoretični del zaključujemo z obsežnejšim poglavjem, kjer smo se osredotočili na igro predšolskih otrok. Opredelili smo pomen igre, ugotavljali, kakšen namen in vpliv ima igra na otroka, ter našteli različne vrste igre, pri čemer smo se podrobneje osredotočili na simbolno igro. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, opravljene na vzorcu 20. strokovnih delavk zaposlenih v Vrtcu Anice Černejeve Celje. V uvodu so nas zanimali splošni podatki anketirank (starost, izobrazba, delovna doba ipd.). Kasneje nas je zanimalo, kako uporabljajo lutkovne kotičke v svojih skupinah, katere vrste lutk imajo otroci na razpolago, po katerih najpogosteje posegajo v samem vzgojnem procesu, ali na igro z lutko vpliva otrokova starost, spol, notranja motivacija. Empirični del diplomske naloge zaključujemo z analizo pridobljenih podatkov in potrditvami zastavljenih hipotez.
Ključne besede: predšolski otrok, lutke, lutkovni kotiček, igra, simbolna igra.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1893; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,11 MB)