Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava simbolizem v religiozni poeziji Johna Donna in Georga Herberta. V prvem delu bom predstavila definicije in obrazložitve različnih avtorjev o značilnosti metafizične poezije, v nadaljevanju pa se bom osredotočila na politično in religiozno situacijo ere, ter opisala nastanek Anglikanske Cerkve ter verska preganjanja iz danega zgodovinskega obdobja. V nadaljevanju sem raziskala delo Johna Donna, in učinek, ki ga je imela verska nestabilnost na njegovo življenje in poezijo. John Donne je bil sprva katolik, zato je imel zaradi vere težave, a je kasneje postal anglikanec in celo prevzel cerkven položaj. John Donne je že v mladosti napisal mnogo ljubezenskih in erotičnih pesmi, ki so temeljile na njegovi ljubezni do žene Anne. Po ženini smrti so romantične in erotične motive v pesmih zamenjali motivi ljubezni do Kristusa. V nadaljevanju diplomsko delo obravnava religiozno, biblično simboliko Donnovih pesmi. Njegove pesmi The Canonization in Holy Sonnets V, VII, IX, X, XI, XVII ter XVIII so tudi analizirane. V petem poglavju se osredotočim na življenje Georga Herberta, anglikanskega duhovnika, ki je bil globoko vdan bogu in svojim župljanom. Njegovo poezija ni ljubezenska, njegove pesmi so posvečene bogu, s čimer je učil župljane kako častiti boga. V zaključku bom prikazala, kako je religiozna in politična nestabilnost obdobja vplivala na poezijo teh dveh avtorjev, ter kako nam njuna dela pomagajo pri predstavi in razumevanju časa, v katerem sta živela.
Ključne besede: vera, krščanstvo, Biblija, simbolizem, metafizična poezija, Anglikanska Cerkev, pobožnost
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1319; Prenosov: 99
Celotno besedilo (649,90 KB)

Opis: Impresionizem je obdobje umetnostne smeri s konca 19. stoletja, nastala je kot nekakšna revolucionarna smer, saj je kršila dotedanja pravila, ki so veljala v umetnosti, to so pretiravanje, patetičnost in izumetničenost romantike, upodabljanje zgodovinske in religiozne tematike ter idealne lepote ipd. Impresionisti so bili zaradi tega velikokrat zaničevani in nerazumljeni. Claude Achille Debussy je najpomembnejši impresionistični skladatelj in začetnik glasbenega modernizma. Skladal je predvsem orkestralno in klavirsko glasbo, ki jo je pisal in dojemal drugače kot ostali. Tudi sam je bil pianist in lahko bi ga označili kot upornika proti strogim pravilom svojih predhodnikov in učiteljev. Zanimale so ga glasbene lepote eksotičnih narodov in pod vplivom ruskih romantikov nacionalne smeri je ustvaril niz "revolucionarnih" skladb, kot so jih pojmovali sodobniki. Debussy, ki se je raje družil s slikarji kot z glasbeniki, je iz impresionizma slikarjev dobil navdih za svojo glasbo. Zanimalo ga je vse, kar je izpodbijalo ustaljena glasbena prepričanja. Z opiranjem na slikarstvo impresionistov je poskušal v glasbi pričarati prelivanje temeljnih barv spektra (spremljava v kratkotrajnih notah brez zaporedja glasov, zaradi česar ostaja le predstava o nekem razpoloženju, barvi). Debussy je ustvarjal bolj pod vplivom drugih umetnosti kot pod vplivom glasbe. Zelo ga je zanimala tudi literatura takratnega francoskega simbolizma, na osnovi katere je oblikoval svoj edinstveni slog. Osebno se je seznanil s takratnimi pisatelji in pesniki, ki so pisali v slogu francoskega simbolizma, kar je pustilo sledi v njegovih delih.
Ključne besede: impresionizem, simbolizem, Debussy, slikarstvo, književnost, glasba
Objavljeno v DKUM: 18.01.2016; Ogledov: 1725; Prenosov: 218
Celotno besedilo (3,31 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Umetniško oblikovanje tekstilij s poudarkom na tehniki batika je nastalo iz želje po raziskovanju tega načina ustvarjanja. Teoretični del je namenjen raziskavi tehnike batik, postopku nanašanja voska, ki je rezervirno sredstvo, in načinu barvanja tekstilij. Opisan je tudi zgodovinski okvir ter vplivi na razvoj postopka. Predstavljen je simbolizem v kitajski umetnosti in batiku. Tehnika batik je predstavljena kot možnost umetniškega izražanja. V teoretičnem delu je predstavljen slikar Raoul Dufy, ki se je ukvarjal z umetniškim oblikovanjem tekstilij. Pri nas se na tak način umetniško izraža Vera Sešlar Založnik. V razgovoru z njo in pri raziskovanju njenega dela sem dobila navdih in ideje za realizacijo praktičnega dela naloge. Vpogled v njena dela mi je odprl nov način razmišljanja in pristop k tehniki. Praktični del predstavlja moje lastno delo praktične uporabe tehnike batik, pri kateri sem s pomočjo čebeljega voska in barv za tekstil ustvarila različne batike.
Ključne besede: batik, simbolizem v kitajski umetnosti, batik v umetnosti, Raoul Dufy, modrotisk.
Objavljeno v DKUM: 30.11.2015; Ogledov: 1922; Prenosov: 179
Celotno besedilo (3,42 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili odnos do živali v svetovnih religijah. Vključili smo hinduizem, budizem, judaizem, krščanstvo in islam. Cilji so bili ugotoviti osnovni odnos do živali, simboliko živali, izkoriščanje živali za prehrano ljudi in odnos do poskusov na živalih. Analizo smo opravili s pomočjo domače in tuje strokovne literature. Analiza je pokazala, da je odnos do živali v vseh obravnavanih religijah v nekaterih pogledih zelo podoben. Izstopa nadrejenost človeka v odnosu do živali, saj vse obravnavane religije priznavajo človeku višji status od živali. To se jasno kaže v ugotovitvi, da nobena izmed obravnavanih religij ne nasprotuje poskusom na živalih, kadar je njihov namen izboljšanje zdravja ljudi, oziroma kadar gre za dobrobit človeštva. Uporaba posameznih živalskih vrst kot verskih simbolov je značilna za vse obravnavane religije, hkrati pa smo ugotovili, da je živalska simbolika mnogo obširnejša in vplivnejša v starejših religijah, kot sta Hinduizem in Budizem. Zanimivo je, da imata prav ti dve tudi najvišji odstotek vegetarijancev, kar bi lahko deloma povezali z večjim pomenom čaščenja živali, deloma pa tudi z doktrino o temeljni enotnosti narave in medsebojni tesni povezanosti človeka in njegovega naravnega okolja.
Ključne besede: Živali, hinduizem, budizem, judaizem, krščanstvo, islam, simbolizem, prehrana, poskusi na živalih.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2014; Ogledov: 2585; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Romi, ki so pred več kot 1500 leti zapustili Indijo in se naselili v različnih državah po svetu (tudi v Sloveniji), so zaradi svoje drugačnosti v očeh ljudi vedno predstavljali »drugo«, »tuje«. 19. stoletje in z njim romantika (ki je v ospredje postavila eksotiko, primitivno ljudsko kulturo, skrivnostnost ter posnemanje ljudskih balad, glasbe, pravljic in vraževerja) sta povzročila, da so se Romi znašli v središču zanimanja in prikazovanja znanstvenikov, likovnikov, glasbenikov in literarnih ustvarjalcev. Ti so podatke za svoja dela iskali v strokovnih in znanstvenih prispevkih neromskih opazovalcev in zapisovalcev romske zgodovine, ki pa so s svojo vsebino prinašali tudi številne predsodke in stereotipe. Na Slovenskem so se Romi pojavili v delih številnih pisateljev. V diplomskem delu izpostavljamo Janeza Trdino in Ivana Cankarja ter nekatera njuna dela iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Na temeljih imagologije (interdisciplinarne literarne vede in panoge primerjalne književnosti, ki raziskuje podobe Drugega/Tujega v literaturi, med katerimi jo še posebej zanimajo stereotipne predstave) smo z metodo leksikalne in strukturalne analize raziskali podobe Romov, kot sta jih v izbranih delih ustvarila omenjena avtorja. Ugotovili smo, da je Janez Trdina pri tem ostajal v okvirih stereotipnih predstav, Ivan Cankar pa je slednje nadgradil in tudi presegel. Moški in ženski romski lik sta v njegovih besedilih sinonima za umetnika, bohema. Ob tej so jima pripisane še vloge nosilca ali nosilke vodilne ideje, usodne ženske, uresničevalke hrepenenja, pohujševalke in odrešitelja oziroma odrešiteljice slovenskega naroda.
Ključne besede: Romi, podobe Romov, podobe Drugega/Tujega, imagologija, stereotipi, predsodki, Ivan Cankar, Janez Trdina, realizem, dekadenca, simbolizem, impresionizem.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2014; Ogledov: 2366; Prenosov: 213
Celotno besedilo (490,67 KB)