| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UČENCI IN BARVE
Igor Vitrih, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujemo odnos učencev osnovne šole do barve. Zanima nas, kako vpliva barva na učence, kakšne lastnosti ji pripisujejo ter na kakšen način bi se učenci z barvami izrazili. Namen diplomskega dela je preverjanje teoretičnih izhodišč glede lastnosti barv in njihovega vpliva na konkretni populaciji osnovnošolcev. Vzorec v raziskavi predstavljajo učenci predmetne stopnje od 6. do 9. razreda. Rezultati raziskave kažejo, da učenci v večini primerov uporabljajo barve zavestno in z namenom. Ugotovili smo, da barve v veliki meri vplivajo na učence in to predvsem na pozitivna občutja in čustva. Pri spremljavi fiziološkega vpliva barv smo ugotovili, da le-tega učenci pripisujejo predvsem rdeči, modri in črni barvi. V zelo majhnem odstotku pripisujejo učenci pozitivna občutja in čustva nekromatičnim barvam. Večini barv pa učenci pripisujejo fiziološke in psihološke lastnosti, medtem ko je simbolnih označitev zelo malo. Le-te najdemo le pri črni in beli barvi. V raziskavi smo ugotovili, da sta učencem najljubši barvi modra in rdeča. Ta izbora sovpadata s teoretično razlago teh dveh barv, saj sta povezani z izražanjem sreče. V raziskavi smo potrdili pričakovano konotativno vrednost črne barve, saj so jo učenci v visokem odstotku označili za barvo, ki izraža žalost. Rezultati raziskave so pokazali, da starost učencev ne vpliva na zavedanje barv, medtem ko spol vpliva. Zavedanje in doživljanje barv je pri dekletih večje kot pri dečkih. V raziskavi se je potrdila tudi predpostavka o stereotipnih barvah glede na spol in o povezanosti najljubše barve z izražanjem veselja.
Ključne besede: likovna vzgoja, predmetna stopnja, fiziologija barve, barvna simbolika
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 3022; Prenosov: 1971
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

2.
RIBA FARONIKA
Snežana Malenović, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Riba faronika« je teoretično delo, ki obravnava problematiko motiva pravljičnega apokaliptičnega bitja ribe faronike, ki svetu grozi z vesoljnim potopom. Diploma sestoji iz treh delov. Prvi del naloge je oblikovan kot pregled določene reprezentacije simbolike ribe skozi zgodovino, ki vključuje tudi ribo faroniko kot morsko deklico. Drugi sklop naloge obravnava predstavitev bajeslovne ljudske pesmi Riba faronika. V tretjem delu se posvetim raziskovanju, vrednotenju in interpretaciji ter simbolnemu pomenu upodobitev ribe faronike nekaterih slovenskih umetnikov, predvsem Franceta Miheliča.
Ključne besede: France Mihelič, simbolika ribe, riba faronika, risba, morska deklica, ljudska pesem
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3811; Prenosov: 484
.pdf Celotno besedilo (13,59 MB)

3.
ŽIVALI KOT IZHODIŠČE ZA MOTIVE, SIMBOLE IN METAFORIKO V IZBRANI KRATKI PROZI PRVE POLOVICE 20. STOLETJA
Ines Vrabec, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Živali kot izhodišče za motive, simbole in metaforiko v izbrani kratki prozi prve polovice 20. stoletja je bil ugotoviti, katere živali so bile izhodišče za motiviko, simboliko in metaforiko ekspresionistične stilne paradigme v določeni kratki prozi pri Ivanu Cankarju, Francetu Bevku, Ivanu Dorniku in Miranu Jarcu. Zanimala nas je tudi funkcija teh živali, saj smo poskušali dokazati, da se v tej stilni paradigmi pojavlja predvsem simbolika grdega in grotesknega, kar pomeni, da se srečujemo večinoma z golaznijo, nočnimi živalmi in mrčesom. Opazili smo, da v tej simboliki sodelujejo tudi druge živali, skozi katere ekspresionistična proza ubeseduje določene idejne poudarke. Vedno je veljala predpostavka, da je Ivan Cankar temelj v naši književnosti, po katerem se zgledujejo drugi avtorji. V diplomski nalogi smo poskušali dokazati, da Cankar s svojo simboliko ni vplival na živalsko simboliko, motiviko in metaforiko drugih obravnavanih avtorjev.
Ključne besede: Cankar, Bevk, Dornik, Jarc, kratka proza, simbolika, motivika, metaforika, ekspresionizem
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2205; Prenosov: 584
.pdf Celotno besedilo (673,80 KB)

4.
FENOMEN ORANŽNE BARVE IN LIKOVNA ARTIKULACIJA
Martina Štravs, 2010, diplomsko delo

Opis: V zgodovini barvne teorije so si številni raziskovalci prizadevali, da bi barve razvrstili po sistemu, ki bi omogočal njihovo označevanje. Diplomskon delo z naslovom Fenomen oranžne barve in likovna artikulacija je poglobljeno delo o barvi, oranžni barvi in fenomenu medsebojnega delovanja in vplivanja dveh ali več barv. Diplomsko delo je razdeljeno na uvodni del, kjer predstavim svetlobo kot začetek vsega. Sledijo značilnosti oranžne barve, kjer pišem o fizikalnih, fizioloških, psiholoških učinkih oranžne barve. Nadaljujem z oranžno barvo v likovni teoriji, kakšne so lastnosti oranžne barve in kako se le-ta na različnih barvnih podlagah spreminja. Poleg analiziranja barv so navedeni tudi primeri reprodukcij različnih likovnih kompozicij. Umetniki, ki so uporabljali oranžno barvo, so nato obravnavani v novem poglavju. V zaključnem delu je predstavljena moja likovna izkušnja z oranžno barvo. Ustvarila sem sliko ob poslušanju skladbe skladatelja Alda Kumarja, Strastra in tako tudi poimenovala diptih, saj je njena barva oranžna.
Ključne besede: likovna umetnost, svetloba, barva, oranžna barva, simbolika oranžne barve, pigmenti.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2786; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

5.
OBRAZNA MIMIKA V LIKOVNI UMETNOSTI
Urška Jurić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Obrazna mimika v likovni umetnosti je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena simbolika obraza, pregled znanstvenega pristopa k obrazu in mimiki, preučevana je prisotnost ekspresivnih obraznih izrazov v likovni umetnosti od obdobja gotike do 19. st., s poudarkom na fenomenu Značajskih glav kiparja Franza Xaverja Messerschmidta, ki mu je posvečeno celotno poglavje. Praktični del zaobjema avtorska dela, zbrana pod imenom Nastop problematičnega človeka/Groteska vsakdanjosti (risbe in enostavne litografije), likovne analize le-teh, v katerih so opisane spremembe risbe na poti v enostavno litografijo ter obenem razlike v izrazu upodobljenega obraza, ki so posledica zamenjave tehnike.
Ključne besede: Simbolika obraza, obrazna mimika, fiziognomika, patognomija, izraz, umetnostnozgodovinska obdobja, Franz Xaver Messerschmidt, enostavna litografija, risba, psihološki učinek.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3162; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (7,84 MB)

6.
Simbolika barv v romanu Uweja Timma Rot Kontrastivna slogovna analiza originala in slovenskega prevoda
Daniela Arnuš, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil predstaviti kakšen vpliv ima simbolika barv v romanu Rot (Rdeče) avtorja Uweja Timma, na karakterizacijo glavne osebe. Raziskala sem simboliko treh barv, ki se v romanu najpogosteje pojavljajo; črna, bela in rdeča. S kontrastivno slogovno analizo originala in slovenskega prevoda sem hotela prikazati, kakšne slogovne figure uporablja Uwe Timm v originalu ter posledično predstaviti, kako se je prevajalec Slavo Šerc lotil prevajanja teh slogovnih figur. Najprej sem raziskala mikrostrukturno raven besedila, primerjala original in prevod ter pomembne slogovne figure. Upoštevala sem tudi makrostrukturno raven in prišla do zaključka, da je prevajalec Slavo Šerc, sledil slogu originala.
Ključne besede: simbolika barv, slogovna analiza, slogovne figure, Uwe Timm, Rot, pogrebni govor, mikrostrukturna raven, makrostrukturna raven.
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 1884; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (383,81 KB)

7.
NARAVNA IN KULTURNA SIMBOLIKA V ROMANIH VLADA ŽABOTA
Robert Titan, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Naravna in kulturna simbolika v romanih Vlada Žabota smo obravnavali pet romanov, ki jih lahko umestimo v sklop pokrajinske fantastike. Domnevali smo, da je simbolna raven teh romanov zgrajena na součinkovanju in nasprotovanju naravnega in kulturnega sveta in od tam izvirajočih simbolov. Raziskava je to potrdila. Romaneskni svet Vlada Žabota je utemeljen na zelo značilnem naravnem prostoru (gričevnati ruralni svet s poudarkom na vodnih habitatih, posebno vlogo pri atmosferi ima megla), ki predstavlja nevarni svet onstran kulture, v katerega se zateka posameznik, ki si v kulturi prav tako ne more najti mesta. Ta temeljna izločenost je tudi razlog za način, kako je zgrajen kulturni svet in kako so uporabljeni od tam izvirajoči simboli.
Ključne besede: Vlado Žabot, simbol, pokrajinska fantastika, naravno, kulturno, simbolika
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1297; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (368,06 KB)

8.
MALA PLASTIKA FRANCA BERNEKERJA
Petra Zemljič, 2013, diplomsko delo

Opis: Franc Berneker je v generaciji slovenskih akademskih kiparjev, ki je bila kakovostno in slogovno neenotna, prvi prekinil z akademizmom ter svoj kiparski izraz obogatil s sočasnimi umetniškimi tokovi ter gibanji, hkrati pa kot sopotnik impresionistov in član kluba Sava bistveno prispeval k nastanku in uveljavitvi sodobne slovenske umetnosti. Kiparski razvoj Franca Bernekerja se je začel na pragu 20. stoletja, ko je v konservativnem akademskem okolju umetnosti še prevladoval realističen kiparski izraz, ki je dobival vso podporo premožnih meščanov. Na dunajski akademiji je še vedno prevladoval akademski realizem, podprt z neobarokom, medtem ko očitnejši modernizmi niso bili dovoljeni, vendar je v delih nekaterih umetnikov vseeno mogoče opaziti odmeve novih sočasnih slogovnih tendenc: elemente secesije, simbolizma, socialnega realizma, novega klasicizma ter oblikovne in vsebinske poteze Rodinovega kiparstva. Tudi pri analizi Bernekerjevega začetnega ustvarjanja lahko izluščimo prevladujoče vplive oziroma nove slogovne tendence, ki jim je kipar (ne)posredno sledil. Oblikovno, manj vsebinsko, se je preko močnega vpliva, ki ga je imel Rodin na sočasno evropsko kiparstvo, naslonil predvsem na Rodinovo kiparstvo Prav slikovita oziroma impresionistična modelacija, ki odseva notranje napetosti ter dinamiko figure in povzroča nemirno trepetanje svetlobe na površini ter tako bistveno razgiba figuro, je rodinovski princip, ki se ga je kipar vedno znova posluževal tako v portretih, kiparskih skupinah kot tudi spomeniških osnutkih. Vendar pa umetnine jasno dokazujejo kiparjevo sposobnost ter umetniško avtonomnost, da ne sledi zgolj izbranemu slogovnemu izrazu, temveč tako tradicionalne kot moderne kiparske usmeritve podredi svojemu umetniškemu čustvovanju in ustvarja novo celoto. Bistvena značilnost, ki zaznamuje umetnika, je namreč tematika njegovih del. S svojim osebnim lirizmom (material je želel oživiti tako, da bi postal življenje, ki ga je sam videl) in s tem povezano mehko modelirano kiparsko formo, razkrojeno s slikovnimi pobliski površine, se je odrekel akademskemu realizmu in se približal rodinovskemu izrazu. Bernekerjevo malo plastiko le formalno opredeljujejo centimetri, bolj pa njena specifična tematika in plastična struktura, ki je edinstvena v vsakem materialu in obliki. Berneker je namreč v svojih malih plastikah izkoriščal nakopičeno znanje evropske kiparske tradicije in ga podredil svojim idejam ter kiparskemu izražanju. Pomen male plastike v Bernekerjevem opusu vsekakor ni zanemarljiv, čeprav je kipar svoja najboljša dela ustvaril predvsem s portretiranjem različnih osebnosti. Portretiranju se je Berneker posvečal že od najzgodnejših študijskih let in tako ustvaril mnogo portretov, ki so v njegovem ustvarjalnem opusu najštevilčnejše zastopani. Prav v portretiranju je kontinuirano dokazoval svojo nesporno nadarjenost: prepoznamo ga lahko kot odličnega portretista s posluhom za upodobljeno osebo in njegovo notranje čustvovanje, hkrati pa je tudi oblikovno posegal po kiparskih novostih svojega časa. Ob Bernekerjevih portretih predstavljajo poetične kiparske skupine enega od vrhuncev njegovega ustvarjanja, s katerim je požel priznanje svojih sodobnikov in si utrdil svoje mesto v slovenskem kiparstvu.
Ključne besede: Franc Berneker, mala plastika, socialna tematika, Bernekerjeva melanholija in doživljanje sveta, simbolika in vtkanost osebnega pesimizma
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1340; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

9.
Simbolika psa v krščanskih in mitoloških prizorih v renesančnem slikarstvu
Maja Trdina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Simbolika psa v krščanskih in mitoloških prizorih v renesančnem slikarstvu je teoretično diplomsko delo. Da bi lažje razumeli čas, v katerem je ustvarjal renesančni umetnik, bomo v prvem delu predstavili obdobje renesanse, razložili njen pojem, navedli krajevne in časovne značilnosti obdobja ter umetnike tistega časa. Renesančno slikarstvo bomo razčlenili glede na živalsko simboliko in simboliko psa. V nadaljevanju bomo preučevali, na katere vire so se oprli renesančni umetniki pri simbolih, in definirali vrste simbolov. V drugem delu bomo raziskovali zgodovino pasjega sožitja s človekom in prve pasme, ki so nastale. Ugotavljali bomo, kakšne simbolne pomene so pripisovali psu v različnih religijah, jih izpostavili in opisali. Zadnji del bomo namenili krščanski in mitološki tematiki v slikarstvu. Opisali bomo, kje se je pes v teh prizorih najpogosteje pojavljal in kakšno vlogo sta imeli ti dve tematiki v renesančnem slikarstvu. Na podlagi analiz umetniških del renesančnih slikarjev, ki so v svoja dela vključevali lik psa, bomo ugotavljali, zakaj je umetnik psa vključil v sliko. Analizirali bomo dela renesančnih italijanskih mojstrov: Pisanella, Tiziana Vecellia, Piera di Cosima, Jacopa Tintoretta, ter predstavnikov nizozemskega renesančnega slikarstva: Jana van Eycka, Hieronymusa Boscha ter Pietra Bruegla starejšega.
Ključne besede: Pes, simbolika, renesansa, renesančno slikarstvo, krščanski prizori, mitološki prizori.
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 481; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

10.
VLOGA KAČE V SLOVENSKI FOLKLORNI PROZI
Patricija Babnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo opisuje vlogo kače v slovenski folklorni prozi. Zanimalo nas je, kakšna sta njen simbolni pomen in vloga v prozi slovenskega folklornega slovstva, ali je njena simbolika pretežno pozitivna ali negativna ter značilnosti njenih pojavitev v različnih folklornih proznih vrstah, folklorni pravljici, povedki, bajki in legendi. Nekaj besed smo namenili razlagi termina folklorno slovstvo in njegovih zvrsti, nato pa smo raziskali simboliko in različne vloge kače. Predstavili smo njen položaj v krščanstvu, antiki, umetnosti, čarovništvu, ljudski medicini idr. ter nekatere izmed njenih pojavnih oblik, kot so vodna kača, veles, kačja kraljica oz. kralj, dahovine, brzolišček, duhovin ipd. Omenili smo tudi kačo v vlogi mitičnih prednikov, njihovih duš in vil ter njeno povezavo z zmajem. Kača se pogosto pojavlja tudi v vsakdanjem besednjaku, zato smo spregovorili še o tem. V drugem delu naloge sledi analiza slovenskih folklornih proznih del, v katerih se njen lik pojavlja. Prej omenjena teoretična spoznanja smo v sklepnem delu nato povezali z različnimi pojavitvami kače v besedilih. Ugotovili smo, da kača v slovenskem folklornem proznem slovstvu nastopa kot bela kača, brzolišček, dahovina, duhovin, kačja kraljica oz. kralj, kača v človekovem telesu, kača, ki sesa mleko živali oz. gre za njim, kača velikanka, hišna kača, varuhinja zaklada, v kačo ukleta duša, največkrat pa je vanjo uklet človek. Prav tako je prisotna v motivu stvarjenja sveta in cerkvenih pregovorih, pripovedi pa opisujejo tudi kačje atribute. Njena vloga je največkrat pozitivna, kot negativen lik pa se pojavlja kot kazen za zla dejanja, Kresnikov sovražnik ali pošast. V folklornih pravljicah je kačji lik izrazito pozitiven, v pripovedkah sta zastopana oba pola, v bajkah in legendah pa je njena vloga negativna. Svoje temeljne značilnosti ohranja, njen negativen značaj izrazito vpliva le na podobo kače kot pošasti, do razlik pa prihaja še v poimenovanju.
Ključne besede: folklorno slovstvo, folklorna proza, kača, simbolika kače, vloge kače
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 911; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici