Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V dveh ločenih obdobjih (2004/2005 in 2005/2006) smo v SV Slovenji v eksaktnih poljskih poskusih (naključni bloki v štirih ponovitvah) proučevali vpliv roka setve (SD1 – sredina avgusta; SD2 – sredina septembra in SD3 – sredina oktobra) prezimnih metuljnic: podzemne detelje (Trifolium subterraneum), inkarnatke (Trifolium incarnatum), črne detelje (Trifolium pratense) in ozimne grašice (Vicia villosa) na pridelek suhe snovi rastlin (SS), količino akumuliranega (AN) in simbiotsko vezanega (Nsimb) dušika, ter na količino mineralnega (Nmin) dušika v tleh. Kontrolno obravnavanje je bila mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum). V povprečju smo do konca jeseni v SD1 dosegli od 915 (podzemna detelja) do 2495 kg SS ha-1 (ozimna grašica), od 52,3 (črna detelja) do 148 kg AN ha-1 (inkarnatka) in od 14,5 (črna detelja) do 114,5 kg Nsimb ha-1 (inkarnatka). Po prezimitvi do zaoravanja pa v SD1 od 1065 (podzemna detelja) do 4444 kg SS ha-1 (inkarnatka), od 74,9 (podzemna detelja) do 193 kg AN ha-1 (ozimna grašica) in od 4,7 (podzemna detelja) do 179 kg Nsimb ha-1 (ozimna grašica). Količine vseh izmerjenih parametrov za SD2 so signifikantno nižje od SD1, SD3 pa za metuljnice ni bil več primeren. Učinkovito simbiotsko vezavo dušika z metuljnicami v jeseni lahko pričakujemo le ob dovolj rani setvi, medtem ko so količine Nmin v tleh pozno v jeseni in zgodaj spomladi signifikantno nižje pod mnogocvetno ljuljko, kot pa pod metuljnicami.
Ključne besede: metuljnice, akumulacija dušika, simbiotska vezava dušika, čas setve, prezimni dosevki
Objavljeno v DKUM: 30.11.2012; Ogledov: 4705; Prenosov: 701
Celotno besedilo (903,82 KB)