SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIPRAVA SAMOGASNE MEŠANICENA OSNOVI BLOK KOPOLIMEROV Z NE-HALOGENSKIMI ZAVIRALCI GORLJIVOSTI
Robert Peretin, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil pripraviti samogasno mešanico zmanjšane stopnje gorljivosti z ne-halogenskimi zaviralci gorenja v primerjavi s standardno mešanico brez vsebnosti le teh ter določiti stopnjo gorljivosti glede na standard UL 94. Na tehnološki opremi za pripravo in izdelavo končnega granulata smo izdelali štiri različne mešanice, ki so vsebovale različne aditive za izboljšanje stopnje negorljivosti, določili stopnjo negorljivosti ter osnovne fizikalne lastnosti mešanic. Rezultate smo nato primerjali. Na osnovi primerjave rezultatov smo ugotovili, da se določene fizikalno-mehanske lastnosti mešanic precej razlikujejo, kar smo glede na različne dodane aditive tudi pričakovali. Sledi zaključek, da so tako fizikalno-mehanske lastnosti, kakor tudi stopnja negorljivosti pripravljenih mešanic, odvisne predvsem od dobre homogenizacije surovin pri procesu priprave mešanice ter enakomernosti polipropilenske (PP) matrike v fazi kompaundiranja predpripravljene mešanice. Stopnja samogasnosti se je izboljševala z zamenjavami in količinami dodanih aditivov v smeri aktivnih zaviralcev gorenja v osnovno mešanico. Tako je bila stopnja samogasnosti kontrolne mešanice številka 1, pripravljene z aditivom kalcijevega karbonata najslabša in ni dosegla minimalnih zahtev standarda UL 94 V2, dosegla pa je zahteve po normi UL 94 HB na debelini 3,2 mm. V mešanici številka 2, kjer smo 25 % količine kalcijevega karbonata zamenjali z nehalogenskim aditivom za zmanjšanje stopnje gorljivosti, prav tako nismo dosegli željenih zahtev standarda UL 94 V2, je pa ta mešanica dosegla zahteve standarda UL 94 HB. V mešanici številka 3, kjer smo celotno količino kalcijevega karbonata zamenjali z anorganskim aditivom magnezijevim hidroksidom, nam prav tako ni uspelo doseči minimalnih zahtev standarda UL 94 V2, je pa ta mešanica dosegla zahteve standarda UL 94 HB. V mešanici številka 4, kjer smo kot zamenjavo uporabili izbrani aditiv na nehalogenski osnovi, pa smo uspeli doseči željeni rezultat in sicer stopnjo negorljivosti po UL 94 V0. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da se z nehalogenskimi anorganskimi dodatki za zmanjšanje gorljivosti ne da izdelati mešanice s stopnjo negorljivosti po UL 94 V0. Za doseganje le te je bilo potrebno uporabiti aditiv za zmanjšanje gorljivosti na ne-halogenski osnovi, ki je vseboval vezan fosfor, v kombinaciji s pravilno izbranim sinergistom.
Ključne besede: Nehalogenski zaviralci gorenja, Stopnja gorljivosti, Fosfor, Silikon, Polimerni materiali
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 406; Prenosov: 0

2.
Funkcionalizacija površine silikonov s hitozanskimi nanodelci kot dostavnim sistemom za zdravilo
Urška Jerenec, 2018, magistrsko delo

Opis: Silikoni so široko uporabni materiali. Med številnimi aplikacijami jih najdemo tudi kot sestavni del timpanalnih cevk, kjer je cilj napredek razvoja funkcionalnih površin cevk na način, ki izboljša procese zdravljenja vnetja ušes ter druga stanja ušesnih bolezni, kjer se uporabljajo te cevke. V magistrski nalogi smo se osredotočili na pripravo silikonskih površin z različnimi protimikrobnimi premazi. V našem primeru smo naredili premaze iz nanodelcev, kjer smo dodali amoksiklav, ali pa so bili nanodelci samo iz tripolifosfata in hitozana, katera lahko spontano tvorita nanodelce. Velikost delcev smo izmerili z metodo DLS, stabilnost disperzije smo preverili z meritvami Zeta potenciala, protimikrobnost smo testirali s pomočjo izbranih bakterij, fizikalno-kemijske lastnosti pa smo preverili z metodami UV-VIS, SEM, FT-IR in Franz celico. Pridobljeni rezultati kažejo, da so preliminarni poskusi na timpanalnih cevkah cevke s takšnim premazom odlična preventiva pred nastankom biofilma, omogočeno pa bi bilo tudi boljše celjenje (manjša možnost porasta bakterij zaradi protimikrobnega premaza). Amoksiklav je zaradi svoje široke uporabe in dostopnosti primerna izboljšava cevk. Za bolj gotove rezultate bi bilo potrebno opraviti še več ponovitev testiranj ter zamenjava amoksiklava s podobnim zdravilom, saj je amoksiklav zaradi svoje slabe stabilnosti precej problematičen za uporabo.
Ključne besede: silikon, timpanalne cevke, hitozan, amoksiklav, nanodelci, plazemska aktivacija, DLS, Zeta potencial, UV-VIS, SEM, FT-IR, XPS, protimikrobnost, Franz celica
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 152; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

3.
Razvoj in analiza hidrofobnih premazov na aluminijevi zlitini
Sandi Skrbinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistersko delo prikazuje študijo narave silikonskih premazov na aluminijeve zlitine. Ker so se silikoni v preteklosti že dokazali kot cenovno ugodno in uspešno hidrofobno sredstvo smo jih uporabili kot osnovo za premaz na aluminijevo zlitino. Za osnovna nanosa smo uporabili silikon brez dodatka zamreževalca ter polidimetilsiloksan z dodanim zamreževalcem. Izkazalo se je, da sama polimerna nanosa na aluminijevi zlitini že dajeta hidrofobni značaj. Hidrofobnost silikonskih nanosov smo želeli izboljšati, da bi se približali superhidrofobnemu »lotosovemu efektu«. Študijo smo nadaljevali s funkcionalizacijo površine polimernih nanosov. Za funkcionalizacijo smo si pripravili in karakterizirali raztopino SiO2 nanodelcev. Nanodelce smo v različni kombinacijah z heksametildisilazanom, polidimetilsiloksanom in silikonom nanašali z »layer by layer« (plast po plast) nanosi. Opazovali smo stične kote posameznih rezultatov vzorcev. Najbolj perspektiven izmed nanos je bil nanos silikona, kot osnovni premaz, katerega smo funkcionalizirali s SiO2 nanodelci na katere smo dodali plast heksametildisilazana. Z brušenjem površine zlitine, pred posameznimi nanosi smo stični kot še povečali in se približali »lotosovemu efektu«. Pripravljene premaze na zlitinah smo tudi testirali za korozijsko obstojnost. Vzorci so bili 30 dni izpostavljeni 5 % raztopini NaCl. Tukaj je bil najpreskpaktivnješi vzores tudi nanos silikona na brušeno aluminijevo zlitino z dodanimi nanosi SiO2 nanodelcev in heksametildisilazanom kot zaključni sloj. Čeprav je stični kot drastično upadel za 63 %, je ostal edini vzorec, kjer je po korozijskem testu površina ostala gladka (čeprav je površina malo potemnela). Na določenih prespektivnih vzorcih smo opravili tudi SEM analizo.
Ključne besede: Polidimetilsiloksan, silikon, premazi, aluminijeve zlitine, SiO2 nanodelci, heksametildisilazan.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 81; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici