| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OPTIMIRANJE IN KINETIČNE ŠTUDIJE ENCIMSKO KATALIZIRANE HIDROLIZE LAKTOZE
Gregor Čokl, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila raziskava procesa imobilizacije encima galaktozidaze na trdi nosilec, ki je bil v našem primeru silikagel. Študija je bila usmerjena predvsem na presnovo mlečnega sladkorja-laktoze ter vzporedno še na kvantitativno analizo vsebnosti prostih encimov v raztopini, s čimer se je določala stopnja imobilizacije encima. Delo je potekalo v dveh fazah, od katerih je bila prva proces imobilizacije encima in druga reakcija tako pripravljenega nosilca z laktozno puferno raztopino. Pred samim procesom imobilizacije je bilo potrebno pripraviti ustrezni pufer. Izbrali smo fosfatni pufer (K2HPO4/KH2PO4) z različnimi koncentracijami in pH, ki smo mu dodali določeno količino laktoze. Med procesom imobilizacije je bilo najprej pomembno čiščenje silikagela ter šele nato nanos APTES-a, glutaraldehida in encima. Reakcija je potekala v čaši (šaržni proces) pri konstantni temperaturi (40 oC) v dveh zaporednih serijah po 2 uri. Vzorce smo odvzemali na vsakih 15 minut, ki smo jih kuhali, da smo denaturirali encim. Vzorce za določitev prostih proteinov smo jemali le na koncu vsake serije. Po reakciji je sledila analiza vzorcev s spektometrom. Določili smo absorbanco, iz katere smo s pomočjo predhodno narejene umeritvene krivulje, tako za proteinske kot glukozne teste, izračunali ustrezne koncentracije. Iz rezultatov je razvidno, da je maksimalna presnova pri pH = 7,0, kar je v skladu z objavljenimi študijami. Proteinski testi pa so pokazali nižjo vsebnost encima v raztopini pri nižjem pH, kar se prav tako sklada z literaturnimi podatki.
Ključne besede: hidroliza, silikagel, laktoza, beta-galaktozidaza
Objavljeno: 03.12.2014; Ogledov: 894; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
IDENTIFIKACIJA NEKATERIH TEHNIČNO POMEMBNIH POLIMEROV NA OSNOVI NJIHOVIH FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTI
Maja Mežnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Z raziskavami v sklopu diplomskega dela smo na osnovi njihovih fizikalno-kemijskih lastnosti identificirali različne polimere. Za njihovo preizkušanje smo uporabili različne laboratorijske metode: preizkus s segrevanjem in gorenjem, preizkus po Beilsteinu, preizkušanje topnosti v topilih in identifikacijo vzorca z infrardečo spektrometrijo. Z rezultati smo potrdili znano dejstvo, da so zgradbe enakih vrst polimerov med seboj podobne. Do manjših odstopanj v pričakovanih lastnostih je prihajalo le v primerih, ko so bili polimerom dodani različni aditivi, ki izboljšajo njihove lastnosti. Izvajali smo tudi kolonsko kromatografijo, ki je ena izmed metod ločevanja dveh ali več različnih polimerov. V našem primeru smo ločevali dva polimera. Najprej smo posneli njuna spektra. Nato smo oba polimera, raztopljena v ustreznih topilih, združili in posneli še spekter zmesi. Zmes smo spustili skozi kolono z omočenim silikagelom kot stacionarno fazo. Polimera sta se uspešno ločila, kar smo potrdili s posnetima spektroma obeh eluatov.
Ključne besede: polimeri, identifikacija, kolonska kromatografija, FTIR, silikagel
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 460; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici