Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V disertaciji je predstavljen regulacijski algoritem za skalirano bilateralno vodenje, ki je načrtovan v virtualnem modalnem prostoru in izpeljan po postopku vodenja v drsnem režimu. Takšen algoritem zagotavlja delovanje brez drhtenja, robustnost na motnje sistema in omogoča enostavno implementacijo. Poleg tega omogoča tudi skalirano bilateralno teleoperiranje, kar je potrebno, kadar gospodar in suženj nista enaka mehanizma. Za delovanje potrebuje regulacijski algoritem informacijo o položaju gospodarja/sužnja in zunanjih silah, ki delujejo na sistem. Predlagana je uporaba analognih Hallovih senzorjev, ki so v današnjih časih že vgrajeni v ohišje nekaterih motorjev. S takšnimi senzorji je mogoče zagotoviti ustrezno informacijo o položaju in hitrosti. Predstavljeni so algoritmi za estimacijo položaja in hitrosti. Izvedena je implementacija regulacijskega algoritma na FPGA vezju. Za FPGA vezje je značilna velika računska moč in paralelno izvajanje procesov, zaradi česar je mogoče doseči visoke frekvence vodenja. To se je že izkazalo kot pogoj za vrhunske sisteme vodenja. Za takšne sisteme so potrebne visoke lomne frekvence implementiranih filtrov. Ti filtri so pravi-loma vključeni za filtriranje vhodnih signalov, za meritev hitrosti in v nekaterih primerih tudi za estimacijo zunanje sile. Visoke lomne frekvence so pogoj tudi za zmogljivo bilateralno teleoperiranje. Zaradi omejenih strojnih virov FPGA vezja je pri zahtevnih sistemih potrebno skrbno načrtovati konfiguracijo logičnega vezja. V nasprotnem primeru je lahko razpoložljiva količina strojnih virov premajhna. V disertaciji je predstavljena načrtovalska metodologija, ki omogoča optimizacijo strojnih virov FPGA vezja in časa izvedbe procesov. Poleg tega takšna načrtovalska metodologija omogoča kratek čas načrtovanja. Predlagana izvedba zmogljivega bilateralnega teleoperatorja, ki vključuje analogne Hallove senzorje in FPGA vezje, je eksperimentalno preizkušena. V ta namen je bil izdelan preprost eksperimentalni sistem. Eksperimenti vključujejo različne scenarije (prosto gibanje, dotik mehkega objekta in dotik trdega objekta) in različne vrednosti regulacijskih parametrov. Predlagana izvedba omogoča zmogljivo skalirano bilateralno teleoperiranje s kvalitetnim pre-nosom oddaljenega občutka dotika.
Ključne besede: Teleoperiranje, bilateralno vodenje, haptika, vodenje v drsnem režimu, FPGA, Hallovi senzorji, meritev položaja, estimacija hitrost, PLL, opazovalnik zunanje sile
Objavljeno v DKUM: 08.10.2013; Ogledov: 2803; Prenosov: 275
Celotno besedilo (9,68 MB)

Opis: Delo doktorske disertacije posega na interdisciplinarno področje vodenja mehatronskih objektov, ki združuje najnovejša znanja računalništva, elektrotehnike in strojništva. Zajeto je raziskovanje mehanskega, električnega in programskega sklopa, ki v celoti predstavlja vodenje avtomatskih drsnih vrat. Izrazito področje v tem delu zajema raziskavo in oblikovanje programske kode. Vključeni sta raziskava in razvoj robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat skupaj s tehnološko posodobitvijo krmilnega modula in z načrtovanjem cenovno ugodnega linearnega motorja. Jedro dela obravnava oblikovanje programske kode s končnimi avtomati stanj za zanesljivejše delovanje in učinkovitejše vzdrževanje. Vendar pa omenjena metoda ni primerna za obširne sisteme zaradi velikega števila tranzicij (povezav med stanji) . Taka metoda torej preprečuje, da bi bila programska koda zanesljiva, pregledna in ustrezna za vzdrževanje. Zaradi njene enostavnosti so se raziskali načini, kako jo vključiti v obširne sisteme brez negativnih posledic, kot so prepleti tranzicij, nepreglednosti in nezanesljivosti. Cilj raziskovalnega dela je izdelati modularno programsko kodo z dogodkovnim načinom izvajanja na krmilnem sistemu z mikrokrmilnikom ARM Cortex M3. Predstavljeno je asinhronsko procesiranje več modularnih končnih avtomatov stanj s čakalno vrsto FIFO in sistemom s prekinitvenimi rutinami. Proces modularnih končnih avtomatov zajema sposobnost komuniciranja z drugimi napravami prek komunikacije CAN (Controller-Area-Network), upravljanja režimov, vodenja mehatronskega sistema (drsna vrata), generiranja referenčnega giba z S-obliko hitrosti ali mehko logiko, regulacije toka, hitrosti in položaja, upravljanja redundantnosti in varnosti na mehatronskem sistemu. Preučila se je implementacija programske kode po postopku končnih avtomatov stanj v programskem jeziku C. Cilj je doseči razumno in pregledno kodo v kateri bo vidno delovanje algoritma brez pomoči diagramov. Taki princip zagotavlja neposredno kontrolo programske kode. V nasprotnem primeru kontrola delovanja algoritma temelji na programski dokumentaciji, ki je odvisna od človeškega faktorja. Dokumentacija in programska koda sta si lahko nasprotni saj se ti pogosteje ne usklajata v enakem času. Do večjih sprememb lahko prihaja pri vzdrževanju programske kode ali pri menjavi kolektiva. Raziskava vključuje izdelavo robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat. Trenutni objekt je zelo odvisen od človeškega faktorja, ki vpliva na kvalitetno vodenje vrat. Z robustnim sistemom pa bi se vodenje prilagajalo samostojno na zmogljivost samega sistema, oziroma bi se ta odvisnost zelo zmanjšala. Vključena je analiza obnašanja generatorja giba z S-obliko hitrosti in generatorja giba mehke logike. Oba načina sta proučena na odzivnosti in obnašanju regulacijskega sistema na objektu avtomatskih drsnih vrat. Proučil se je sistem vodenja, namenjen za spremenljivo breme, ter odzivnost in vplivi sunkov na pogonski mehanizem. Koncepti so potrjeni na prototipnem krmilniku in mehatronskem testnem objektu. Mehatronski sistem (avtomatska drsna vrata) je voden z DC-motorjem prek zobatega jermenskega pogona. Krmilna enota upravlja motor s pomočjo informacij iz senzorjev. Obstoječi pogonski mehanizem vrat zahteva velik volumen, ki vpliva na vgradne možnosti v gradbeni objekt in na dizajn izdelka. Vse skupaj pa vpliva na arhitekte in lastnike, ki zahtevajo, da se bo izdelek čim bolj prilegal v objekt. Za dober dizajn in večjo vgradno prilagodljivost pa mora biti volumen pogona čim manjši. Tehnična slabost takega pogona je vzdrževanje in odvisnost kvalitete vodenja glede na vpetost jermena. Tega je težje vzdrževati pri veliki medosni razdalji pogona zaradi njegove obrabe in elastičnosti. Pri ohlapnem jermenu se izraziteje pojavljajo vibracije na mehanizmu. V najslabšem primeru zobati jermen preskoči zob na jermenici, kar privede do napačne položajne meritve. Ta je izvedena na pogonskem motorju. Tako je potrebno hitrosti vrat omejevati glede na težo vrat, ki pa je o
Ključne besede: modularni končni avtomati stanja, dogodkovno vodenje, generator zveznega gibanja, asinhronska opravila vodenja, ARM Cortex M3, DSP, robustno vodenje, vodenje drsnih vrat, oblikovalne metode programiranja, mehka logika, kontrola sile, sistemska redundantnost, linearni sinhronski motor
Objavljeno v DKUM: 27.06.2013; Ogledov: 2908; Prenosov: 198
Celotno besedilo (15,87 MB)

Ključne besede: management, ženske, trg delovne sile
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 3857; Prenosov: 15

Ključne besede: delovno mesto, trg delovne sile, transformacija, ekonomija, poslovanje, podjetnik, uspešnost poslovanja, delovna sila, vrednotenje, ZDA, management, vodenje, življenjski uspehi, manager, poklicna uspešnost, poslovodni delavci, strokovnjaki, ideje, kreativnost, ustvarjalnost, ženske, moški, družina, kultura podjetja, zaposlenost, motiviranje, sugestija, potrošnik, zadovoljstvo, povpraševanje, revolucija, industrijska sociologija, planiranje, inovacije, inovacijska dejavnost, znanje, samospoznavanje
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1768; Prenosov: 163
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: tehniška mehanika, sile, podpore, linijski elementi, linijske konstrukcije
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2774; Prenosov: 202
Povezava na celotno besedilo