Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zaključnem delu ocenjujemo uporabnost oziroma zanesljivost procesov avtomatizacije tehnologije BIM na področju priprave različnih matematičnih modelov za potrebe statične oziroma dinamične analize. V prvem delu je prikazana priprava arhitekturnega modela, ki je osnova nadaljnjemu delu. Sledi priprava ustreznih modelov za oceno statične analize in ugotavljanje prednosti oziroma slabosti, ki jih prinaša projektiranje s tehnologijo BIM. V tretjem delu ocenjujemo zanesljivost rezultatov potresnih sil, pridobljenih z analizo BIM modela.
Ključne besede: BIM, statična analiza, dinamična analiza, arhitekturni model, potresne sile, gradbeništvo
Objavljeno v DKUM: 01.12.2017; Ogledov: 1924; Prenosov: 175
Celotno besedilo (5,12 MB)

Opis: V današnjem času je od zamisli neke naprave do izdelave le-te potrebno upoštevati določene smernice, pravilnike in ostale zakonodajne dokumente. V diplomskem delu so opisani postopki od zasnove naprave za merjenje trgalne sile do pridobitve oznake CE, ki je nujna pri postavljanju nove naprave v proizvodnjo oziroma na trg. Na začetku dela je opisan postopek ugotavljanja skladnosti ter naprava za merjenje trgalne sile. V nadaljevanju so predstavljene zakonodajne zahteve in direktive, ki jih je bilo potrebno upoštevati, da ima naprava zagotovljeno ustrezno varnost in je primerna za uporabo v podjetju Gorenje Orodjarna d.o.o.
Ključne besede: Evropska direktiva, stroj za merjenje sile, oznaka CE, ugotavljanje skladnosti
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 1690; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: Staranje prebivalstva prinaša nove izzive, s katerimi se bomo morali spopasti vsi: posamezniki, skozi celoten proces aktivnega staranja, država ter podjetja. V magistrskem delu smo se osredotočili na raven organizacije in motivacijsko ravnanje s starejšimi zaposlenimi znotraj nje. Z raziskavo smo želeli preveriti povezavo med staranjem zaposlenih in upadanjem delovne sposobnosti, vpliv staranja na zapostavljenost starejših v podjetju, zadovoljstvo starejših zaposlenih s pogoji dela ter povezavo med morebitno diskriminacijo starejših delavcev in motivacijo. Pri delodajalcih je pogosto še vedno prisoten negativni stereotip zaposlovanja starejših delavcev in najpogostejši ukrep vidijo v zmanjševanju njihovega števila. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so motivacijski dejavniki za posamezne starejše zaposlene, da bi si želeli in seveda tudi zmogli ostati produktivni v delovnem procesu tudi v prihodnje. Na podlagi preučitve obstoječih raziskav in teoretičnih podlag in analize obstoječega stanja v raziskanem podjetju smo razvili model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Pri razvoju modela smo se osredotočili na medgeneracijsko sodelovanje vseh zaposlenih generacij. V primeru implementacije motivacijskega modela ravnanja s starejšimi zaposlenimi v raziskovano podjetje, bo le ta predstavljal primer dobre prakse ter pomenilo konkurenčno prednost podjetja. Model bi lahko prenesli na nivo celotne skupine ter tudi v ostala podjetja. Dobre prakse so pokazale, da tudi ukrepanje samo na določenem področju, ki je za podjetje in njegove zaposlene najbolj relevantno, pripelje do dobrih rezultatov, ki kasneje postanejo navdih za nadaljnje razvijanje managementa starejših zaposlenih na vseh ostalih nivojih.
Ključne besede: motivacijski model ravnanja s starejšimi zaposlenimi na delovnem mestu medgeneracijsko sodelovanje aktivnih na trgu delovne sile diskriminacija starejših delavcev človeški kapital aktivno staranje
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1944; Prenosov: 258
Celotno besedilo (3,65 MB)

Opis: Transibirski plinovod je leta 1982 doživel eno največjih nejedrskih eksplozij v zgodovini človeštva. Eksplozijo, ki so jo strokovnjaki po učinkih primerjali z odvrženo jedrsko bombo na Hirošimo, so zaznali celo ameriški sateliti v vesolju. Učinek treh kiloton je povzročila škodljiva računalniška programska oprema, ki so jo z računalniškim vdorom v informacijski sistem in s programsko namestitvijo sprožili kibernetski napadalci. Škodljiva programska oprema je s pomočjo sofisticiranega delovanja povzročila napako v delovanju črpalk in turbin v plinovodih. Kljub temu, da tovrsten napad na srečo ni zahteval človeških žrtev, je gospodarska škoda v Sovjetski zvezi bila enormna. Skoraj 35 let po dogodku kibernetski napadi postajajo ena največjih groženj tako nacionalne kot mednarodne varnosti. Države se vedno bolj zavedajo ranljivosti in pomanjkljivosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, predvsem pa v ospredje prihajajo izzivi pozitivne identifikacije napadalcev, večdimenzionalnosti delovanja, dolgoročnostjo delovanja kibernetskih napadov ter implikacij na samo nacionalno tudi na mednarodno varnost. Mednarodnemu pravu, ki predstavlja sistem pravil, pravnih predpisov pri oblikovanju in reguliranju mednarodnih odnosov, prevečkrat nove tehnologije povzročajo nemalo izzivov ob iskanju ustreznega sistematičnega pravnega urejanja. Tehnični aspekt kibernetskih napadov je namreč strahovito kompleksen in generira takšne značilnosti, ki jih pravo v praksi do nedavnega sistematično ni uspelo regulirati in nasloviti. Odsotnost ustreznih razlag je v obdobju po letu 2000 sprožilo nemalo špekulacij o aplikativnosti obstoječega arzenala mednarodnega prava v kontekstu kibernetskih operacij. Združeni narodi so leta 2013 jasno postavili temelje obravnavanja kibernetskih operacij v mednarodnem pravu. Do takrat je na omenjenem področju veljala urejena zmeda, tri leta zatem pa se nakazujejo prvi pristopi obravnavanja uporabnosti mednarodnega prava v kontekstu kibernetskih operacij. Za t.i. urejenost zmedo so poskrbeli predvsem mednarodni strokovnjaki prava, ki so budno spremljali in raziskovali posebnosti omenjenih napadov in te poskušali uvrstiti v pravne okvire. Mednarodna skupnost v preteklih šestdesetih letih kljub vsemu ni naredila dovolj, da bi sistematično uredila razmerje med silo in oboroženo sile in s tem pripomogla k večji operativnosti prava tudi v kontekstu kibernetskih operacij. Vprašanja povezana s uporabnostjo Ustanovne listine Združenih narodov in telesa jus ad bellum pri naslavljanju podobnih napadov kot je Sovjetsko zvezo prizadel leta 1982, so hitro prerasla v iskanje nujne rešitve regulacije po napadih na Estonijo leta 2007 in Gruzijo leto zatem. Magistrsko delo prispeva k razumevanju interdisciplinarnega odnosa med kibernetskim okoljem, kibernetskim napadom s pravnega in politološkega vidika. Delo povzema predmet proučevanja uporabe (kibernetske) sile, ki smiselno zadeva izhodiščno problematiko presplošnega obravnavanja ključnih pojmov in konceptov raziskovanja. Tako se uvodni del naloge usmerja v iskanje interdisciplinarnega terminološkega ravnotežja, pri čemer so izhodišča za oblikovanje definicije kibernetskega napada povzeta skozi prizmo določil znotraj telesa jus ad bellum, Ustanovne listine Združenih narodov ter predvsem sodb in svetovalnih mnenj Meddržavnega sodišča. Omenjeno delo utegne nasloviti tudi ključna vprašanja aplikativnosti nekinetičnih sil, ki lahko v bodoče oblikujejo mednarodne odnose in konflikte.
Ključne besede: kibernetski napad, mednarodno pravo, uporaba sile
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1593; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Zaposlitvene agencije so specializirane organizacije, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile podjetjem, ki povprašujejo po njej. Najem delovne sile je ena izmed fleksibilnih oblik zaposlovanja. Predstavlja ga tristransko razmerje med zaposlitveno agencijo, delavcem in podjetjem uporabnikom. Delo preko zaposlitvenih agencij ustreza tako podjetjem uporabnikom glede prožnosti kot tudi potrebi zaposlenih glede usklajevanja njihovega poklicnega in zasebnega življenja. Tako prispeva k odpiranju novih delovnih mest tek k udeležbi na trgu dela in vključevanju vanj. V Sloveniji so delovanje zaposlitvenih agencij in delo preko njih zakonsko prvič uredili leta 2003, v Avstriji pa leta 1980. Leta 2013 je bilo v Sloveniji registriranih 215 zaposlitvenih agencij, ki so zaposlovale 15.918 delavcev, v Avstriji pa je bilo istega leta registriranih 2.078 zaposlitvenih agencij, preko katerih je delo opravljalo 71.741 agencijskih delavcev. V obeh državah je to sodoben trend zaposlovanja, njegov obseg pa se veča iz leta v leto.
Ključne besede: zaposlitvene agencija, posredovanje delovne sile, agencijski delavec, fleksibilno zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1687; Prenosov: 336
Celotno besedilo (1,69 MB)