11. |
12. Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna : doktorska disertacijaDavid Hazemali, 2023, doktorska disertacija Opis: Ta doktorska disertacija je vojnozgodovinsko-migracijska študija o vplivu prve svetovne vojne na slovensko-ameriško skupnost v ZDA kot celoto na eni strani ter na ameriški mesti Cleveland (Ohio) in Ely (Minnesota) in tamkajšnji slovensko-ameriški mestni skupnosti na drugi, s posebnim poudarkom na vojakih slovenskega porekla v ameriških oboroženih silah. Prva svetovna vojna je na ameriških tleh videla neupoštevanje državljanskih svoboščin s strani številnih ameriških vladnih organov in precejšnjega dela ameriške družbe, kar so na svoji koži občutile še zlasti priseljenske etnične skupnosti iz držav, s katerimi so bile ZDA v vojni, tudi slovensko-ameriška. Slovencem in posameznikom drugih priseljenskih etničnih skupnosti iz podonavske monarhije, ki še niso pridobili ameriškega državljanstva, je bila po ameriški vojni napovedi Avstro-Ogrski 7. decembra 1917 dodeljena oznaka sovražni tujci, kar je ključno vplivalo na njihovo doživljanje vojne na 'domači fronti'. Ameriško mesto Cleveland je bilo v času prve svetovne vojne za Trstom največje 'slovensko' mesto glede na število prebivalcev s slovenskim občevalnim oziroma maternim jezikom, medtem ko je bil Ely ameriško mesto z največjim deležem slovenskega prebivalstva po maternem jeziku glede na uradne ameriške statistike. Vse sfere družbenega delovanja v Clevelandu je v vojnih mesecih vodil Županov svetovalni vojni svet (ŽSVS), v Elyju pa Svet za obrambo (SO). Ti organi so z odbori in pododbori posegli v življenja ljudi in sčasoma je večina mestnega prebivalstva postala tako ali drugače udeleženka v ameriškem vojnem naporu. Ob ameriškem vstopu v prvo svetovno vojno je bil Louis (Alojzij) John Pirc s strani clevelandske mestne vojne uprave kot edini slovenski Američan imenovan v Generalni odbor ŽSVS. Ta podatek priča o spoštovanju, ki ga je Pirc moral biti deležen s strani takratnega mestnega političnega vrha, saj je bil ne le naturalizirani Američan, ki jih je bila v odboru zgolj peščica, ampak je povrh vsega prihajal iz države, s katero so ZDA takrat prekinile diplomatske stike, nekaj mesecev kasneje pa se tudi znašle v vojni. Ugotovljeno je bilo, da so Clevelandčani in Elyjčani odhajali v ameriške oborožene sile skozi različne kanale, kar priča o do takrat nepredstavljivih razsežnostih in kompleksnosti nabora. Slovensko-ameriški skupnosti v Clevelandu in Elyju sta nabor doživljali različno. Vojaki slovenskega porekla so služili v različnih enotah ameriških oboroženih sil. Ameriške ekspedicijske sile (AES) so kljub svojim skromnim začetkom do srede leta 1918 postale močna kopenska sila. V njihovi sestavi se je bojeval tudi Frank (Franc) Lozar (Ložar), naturalizirani Američan slovenskega porekla iz Elyja. Zaradi svoje požrtvovalnosti na bojišču, kjer je pustil svoje življenje, je bil proglašen za vojnega heroja. Služenje vojaškega roka kakor tudi ukrepi ameriške vojne administracije so izdatno pospešili proces naturalizacije slovenskih priseljencev. AES so predstavljale sploh prvi pomembnejši prikaz vojaške moči ZDA v Evropi. Njihov prihod na 'staro celino' je po velikosti popolnoma zasenčil vse prejšnje vojaške operacije ZDA. Leta 1918 so se na zahodni fronti prve svetovne vojne v spopadu srečali vojaki slovenskega porekla, ki so služili v oboroženih silah podonavske monarhije na eni ter v ameriških ekspedicijskih silah na drugi strani. Ugotovljeni 'ognjeni' stik vojakov slovenskega porekla, Martina Viltužnika na eni ter Maksa Javorčana na drugi vojskujoči si strani, velja za prvi potrjen primer tovrstnega stika. Slovensko-ameriški bratski podporni organizaciji Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) in Kranjska slovenska katoliška jednota (KSKJ) sta v vojnih mesecih vzpostavili za svoje člane lastni vojno-zavarovalni politiki, ki sta obstajali vzporedno z ameriško zvezno vojno-zavarovalno zakonodajo.
Ključne besede: slovenski Američani, Združene države Amerike, prva svetovna vojna, Cleveland (Ohio), Ely (Minnesota), ameriške ekspedicijske sile
Objavljeno v DKUM: 04.01.2024; Ogledov: 585; Prenosov: 137
 Celotno besedilo (4,98 MB) |
13. Karakterizacija stanja daljnovoda z meritvijo deformacij na stebru in ključnimi parametri vodnika : magistrsko deloMartin Bizjak, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljene nove merilne metode za spremljanje ključnih parametrov daljnovoda, ki podajo podporo pri zanesljivejšem obratovanju. S staranjem obstoječih daljnovodov so pomanjkljivosti zaradi različnih mehanskih okvar na opremi in nepredvidljivih vremenskih razmer na teh daljnovodih pogostejše, kar vpliva na zanesljivost obratovanja in višje stroške vzdrževanja. Predstavljen je merilni poligon Kleče–Logatec, ki ga sestavljajo sistem Dynastrain za kontinuirano spremljanje nateznih napetostih v nogah daljnovodnega stebra in naprave OTLM za spremljanje ključnih parametrov vodov. Rezultati poligona so pokazali, da spremljanje spremembe deformacij v podpornih stebrih omogoča zaznavanje obremenitev na stebru, ki so lahko tudi posledica sprememb sil v vodih.
Ključne besede: visokonapetostni stebri, natezne sile, nadzemni vodniki, sprotni nadzor vodnikov (DLR), poves vodnika
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 34
Celotno besedilo (6,93 MB) |
14. Vpliv nehomogenosti zaradi strjevanja gredice na obdelovalnost jekla 20MnV6 : diplomsko deloManuel Kač, 2023, diplomsko delo Opis: Obdelovalnost je sposobnost obdelave materiala z uporabo ustreznih rezalnih orodij in rezalnih parametrov. V Štore Steel d.o.o., ki je največji proizvajalec ploščatega vzmetnega jekla v Evropi, za določanje obdelovalnosti materiala uporabljajo ISO 3685. Izdelujejo tudi jeklo 20MnV6, ki ga kupec uporablja za izdelavo pritrdilnih matic vetrnic vetrnih elektrarn. Pri kontinuiranem litju gredice se zaradi načina hlajenja (ohlajanje v kokili in ohlajanje s pomočjo vodnih prh) ohlaja različno hitro, zato pride do pojava različne makrostrukture po prerezu gredice. Obdelovalnost jekla 20MnV6 smo skušali določati s pomočjo vrtanja. Podajalne sile vrtanja smo merili s piezo električno tehtnico sensocar scim proizvajalca Utež-sensoca. Za primerjavo smo uporabili analizo variance (ANOVA). Če so se med podajalnimi silami pojavile statistično značilne razlike, smo uporabili Tukeyev post-hoc test, s katerim pogledamo, med katerimi pari podajalnih sil so statistično značilne razlike. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med podajalnimi silami pri vrtanju v posamične makrostrukture v gredici, pri vrtanju v gredice različnih šarž in da obstaja visoka korelacija med podajalnimi silami pri vrtanju ter rezultati določanja obdelovalnosti po ISO 3685. Tako obstaja možnost, da dolgotrajen in zahteven preizkus po ISO 3685 zamenja enostavni in hitri preizkus merjenja podajalnih sil pri vrtanju.
Ključne besede: obdelovalnost, določanje obdelovalnosti, ISO 3685, struženje, vrtanje, podajne sile, jeklo, 20MnV6, kontinuirano litje, makrostruktura, analiza varianc, ANOVA
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,01 MB) |
15. Trg dela po epidemiji v slovenijiŽiga Škrabl, 2023, diplomsko delo Opis: Trg dela nenehno pretresajo naravni, družbeni in politični dogodki oziroma spremembe. V začetku leta 2020 se je svetovno gospodarstvo srečalo z zdravstveno krizo, katere v Evropi, kot tudi v Sloveniji ni bilo več desetletij in je pustila posledice na gospodarski aktivnosti. Delovanje podjetij je bilo omejeno, potrebno ga je bilo prilagoditi poslovanje takratnim zdravstveno- varnostnim ukrepom. Epidemija Covid-19 je vplivala tudi na trg dela. Zato so se s številnimi izzivi in težavami na trgu srečevala tako podjetja kot tudi zaposleni oziroma ljudje, ki vstopa na trg dela. Obenem je prišlo še do novega družbenega izziva, povzročenega z digitalizacijo, to je uveljavitve novih oblik dela. Vse to se je zaradi nepripravljenosti tako države kot tudi podjetij na zdravstveno krizo oziroma epidemijo država kot tudi podjetja odrazilo v večji brezposelnosti in nižjem bruto družbenem proizvodu. V relativno kratkem času si je gospodarstvo opomoglo, brezposelni so si našli zaposlitev v drugih gospodarskih panogah, tudi Slovenija je dosegla najnižjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Dodati pa je treba, da se trg dela sedaj sooča s staranjem prebivalstva, zaradi visoke zaposljivosti in nizke rodnosti, begom možganov oziroma izseljevanjem, pomankanjem delovne sile in iskanjem ustreznih in potencialnih zaposlenih, managerji namreč opažajo namreč opažajo pomankanje kompetenc in digitalnih kompetenc. Želja delojemalcev po maksimalnem dobičku vodi k strmenju po večji produktivnosti in učinkovitosti, le za dosego tega se bomo morali nenehno prilagajati in izpopolnjevati skozi vseživljenjsko učenje, le tako se bomo osebnostno kot družba rastli in razvijali.
Ključne besede: Trg dela, kompetence, staranje prebivalstva, pomankanje delovne sile, epidemija, Covid-19, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,86 MB) |
16. Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizacijiSilvo Grčar, Katja Eman, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 34
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. |
18. Nevronski model rezalnih sil za proces frezanja : magistrsko deloUroš Žurman, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so opisani modeli za napovedovanje rezalnih sil in principe delovanja nevronskih mrež. V osrednjem delu so predstavljeni trije umetni nevronski modeli za napovedovanje rezalne sile. Za primerjavo je bil narejen statistični model linearne regresije za napovedovanje rezalne sile. Nevronski modeli so bili narejeni s programom MATLAB, model linearne regresije pa z Microsoft Excel. Na koncu so predstavljeni rezultati treh modelov nevronske mreže in statističnega modela linearne regresije.
Ključne besede: frezanje, umetna nevronska mreža, regresijska analiza, rezalne sile
Objavljeno v DKUM: 26.10.2022; Ogledov: 575; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
19. Vključevanje ergonomskih načel v reševanje problematike pomanjkanja delovne sile zaradi starajočih se zaposlenihTilen Medved, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava povezavo med tremi problemi, s katerimi se trenutno soočamo v Sloveniji. Na eni strani prihaja do pomanjkanja delovne sile, na drugi strani se soočamo s staranjem prebivalstva, na tretji strani pa je prisotnih vse več zdravstvenih težav, s katerimi se pogosteje soočajo starejši zaposleni. Pravilno ergonomsko oblikovano delovno mesto je ključ do uspešnosti in večje učinkovitosti v podjetjih.
Bili smo mnenja, da je ustrezna ergonomska ureditev delovnih mest ključna za zdravo staranje zaposlenih in za odpravljanje njihovih potencialnih zdravstvenih težav, ki posledično vodijo v absentizem in prezentizem. V ta namen smo izvedli obsežno statistično analizo, v katero smo vključili 80 anketirancev, ki so zaposleni v različnih slovenskih podjetjih. S pomočjo analize rezultatov smo ugotovili, da se negativni vplivi neustreznih fizikalnih dejavnikov, kot so na primer prisilna drža, ponavljajoči se gibi ter slaba osvetljenost delovnega mesta, s staranjem povečujejo. Raziskali smo, kateri osebni in psihosocialni dejavniki so med zaposlenimi najbolj prisotni – starost, delo s hitrim tempom in ponavljajoče se delo. Raziskali smo tudi pogostost bolniških odsotnosti in njihovo povezavo s starostjo. Izločili smo dobre prakse proaktivne ergonomije, ki jih zaposleni najbolj potrebujejo za uspešno in učinkovito delo, kot so primerna in zadostna osvetlitev delovnega mesta, prilagodljiv delovni čas in večje število krajših odmorov.
Empirični del potrjuje, da bi zaposleni podprli odločitev podjetja pri vlaganju v ergonomsko ureditev delovnih mest za izboljšanje počutja in produktivnosti, dvig stopnje varnosti in za blaženje posledic staranja zaposlenih.
Glavna dodana vrednost raziskovalnega dela je v predlogu izboljšave, v oblikovanju in predstavitvi ergonomskega modela: »Model vključevanja ergonomije v steber sodobne organizacije«. Učinki modela so pozitivni za vse zaposlene, za vodstvo in podjetje kot celoto. Zaposleni se bolje počutijo, so bolj zdravi, delajo v varnem okolju, so bolj produktivni in se lahko uspešno zdravo in aktivno starajo. Model izpostavlja možnost aktivnega izogibanja problematike zaposlovanja novih kadrov ter nakazuje poti zniževanja stroškov zaradi manjše stopnje absentizma in prezentizma. Z upoštevanjem ergonomskih načel podjetje postane bolj uspešno in učinkovito ter posledično bolj konkurenčno.
Ključne besede: ergonomija, staranje zaposlenih, pomanjkanje delovne sile.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 852; Prenosov: 235
Celotno besedilo (3,07 MB) |
20. Zaprto-Zančno vodenje hidravličnega diferencialnega valja krmiljenega s hidravlično črpalko : magistrsko deloMihael Janežič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema zaprto-zančno vodenje elektro-hidravličnega cilindra krmiljenega s črpalko, katerega namen je kasneje povezati z bremensko enoto in preizkusiti sposobnosti trajnostnega delovanja le tega. V sklopu magistrskega dela je bil zasnovan postopek vodenja sistema z dvema vhodnima spremenljivkama (sila/pot), zasnovan in izveden je bil celoten krmilni sistem za vodenje EHA in servo sistema, ki služi kot bremenska enota za nadaljnje delo na EHA sistemu. Za interakcijo s sistemom je bil zasnovan tudi uporabniški vmesnik.
Ključne besede: Elektrohidravlika, servo valj, vodenje s črpalko, regulacija poti, regulacije sile
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 748; Prenosov: 59
Celotno besedilo (3,63 MB) |
