| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 108
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
VPLIV NAKLONA ČISTILNE DESKE NA ČISTOČO REŠETK V HLEVU
Tomaž Strmšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Hlevi za prosto rejo krav molznic imajo na tleh položene rešetke, ki bi naj zagotavljale samodejno čiščenje blata. V mnogih hlevih blato ostaja na rešetkah, zato je tla vseeno potrebno dnevno čistiti. V diplomski nalogi smo preizkušali vpliv naklona čistilne deske na čistočo tal s pomočjo lastno izdelane naprave za čiščenje rešetk. Čistilna deska je široka 50 cm in visoka 20 cm. Narejena je iz 3 mm debele kovinske plošče in ima na spodnjem robu 1 cm debelo gumo, ki preprečuje obrabo rešetk. Za spreminjanje naklona smo na desko privarili gibljive člene. Potrebno silo za čiščenje smo izračunali s pomočjo merilnika pospeškov. Poskus je bil zasnovan pri treh naklonih deske (60 0, 90 0 in 120 0) v treh ponovitvah tako, da smo hodnik razdelili na tri polja, velikosti 14,6 m2 (2 m x 7,3 m). V raziskavi smo ugotovili, da so pri čiščenju gnoja iz rešetk sile v smeri osi x odvisne od naklona deske; najmanjša izmerjena sila 29,23 N je bila pri kotu 60 0 in največja pri 120 0 (31,12 N). V smeri osi y so bile sile tudi značilno odvisne od naklona deske. Pri kotu 120 0 voziček bolj zanaša levo ali desno, zato je izmerjena sila večja (40,95 N) kot pri kotu 60 0 (38,23 N). V smeri osi z je bila velikost izmerjenih sil bolj odvisna od višine rež na rešetkah kot od naklona deske, saj je voziček pri vseh kotih enakomerno poskakoval, zato so bile velikosti sil enake.
Ključne besede: hlev, čistilec rešetk, pospešek, sila
Objavljeno: 01.07.2013; Ogledov: 1295; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

79.
Uporaba tehnik rokoborbe pri pasivizaciji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Dejan Šernek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Uporaba tehnik rokoborbe pri pasivizaciji proučuje uporabo prisilnih sredstev policistov, varnostnikov in redarjev pri pasivizaciji osebe v postopku. Ker njihova uporaba posega v človekove pravice in svoboščine, je pri tem potrebno poznati in strogo upoštevati vse predpise, določene z zakonom in podzakonskimi določili. Potrebno je biti strokovno usposobljen. Tako diplomska naloga v prvem delu opredeljuje splošna načela za opravljanje policijskih nalog. Poleg tega so predstavljena vsa prisilna sredstva oz. ukrepi, ki so na razpolago represivnim organom za uspešno pasivizacijo osebe v postopku. Podrobneje je opisana fizična oz. telesna sila, kajti po statističnih podatkih policije o uporabi prisilnih sredstev uporaba le-te med leti 2000 in 2012 strogo narašča. Policija tako za opravljanje svojih nalog uporablja različne strokovne prijeme, udarce in mete, ki izhajajo iz različnih borilnih veščin (juda, karateja, aikida, jiu-jitsuja). V teh postopkih pa bi bile morebiti učinkovite tudi določene tehnike iz rokoborbe, prav tako iz starodavne borilne veščine. Le-te povečini temeljijo na naravnem gibanju osebe v določenih situacijah. V ta namen je v nadaljevanju diplomske naloge predstavljena rokoborba, njeni slogi ter nekaj tehnik, ki bi se lahko opredelile kot učinkovite, uporabne, predvsem pa uspešne za izvedbo pasivizacije. Uporaba le-teh bi lahko tako za policiste kot tudi druge represivne organe predstavljala veliko pridobitev in prednost pred ostalimi tehnikami, in sicer zaradi njihovih značilnosti. Vsekakor pa je tudi za uporabo teh tehnik potrebna fizična pripravljenost in seveda tudi praktična usposobljenost policistov, varnostnikov in redarjev.
Ključne besede: policisti, varnostniki, redarji, pooblastila, prisilna sredstva, pasivizacija, rokoborba, tehnike, fizična sila, diplomske naloge
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 878; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

80.
REGULACIJA SILE NA KOLESARJA PRI POVRATKU VZMETENJA
Janez Turk, 2013, diplomsko delo

Opis: Vzmetenje je potrebno povsod tam, kjer hočemo, da zunanje sile čim manj vplivajo na nas in na naš položaj. Dušilec ima nalogo, da pri vračanju vzmet vpliva na nas z manjšo silo, kot smo jo stisnili. Namen diplomskega dela je, da dušenje ne bi bilo v naprej nastavljeno, marveč da bi ga regulator med vožnjo čimbolj optimalno nastavljal. Narejen je celoten sistem za regulacijo, ki bi pa za delovanje potreboval še nekaj modifikacij. V primeru nadaljnjega ukvarjanja bi bila velika težava tudi načrtovanje regulatorja, ki zaradi zasnove celotnega sistema ne more biti klasičen regulator v povratno zaprti zanki.
Ključne besede: regulator, vzmetenje, dušenje, sila vračanja, C2000 Piccolo
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 833; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici