| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 108
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
ORGANIZACIJA ZDRAVJA IN VARNOSTI NA DELOVNEM MESTU
Smiljana Zlodej, 2010, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti kako pogoste so poškodbe na različnih delovnih mestih, kako zaposleni upoštevajo zakone in pravila organizacije, da bi delo potekalo s čim manj poškodb. Zanimalo nas je tudi, kako se zaposleni zaščitijo, katerim nevarnostim so izpostavljeni, ustrezna opremljenost delovnih prostorov in če imajo vsi zaposleni opravljen zdravniški pregled in varstvo pri delu. Zavedamo se, da ni namen dobre prakse varnosti in zdravja pri delu samo opravljanje ocen in izvajanje storitev, temveč skrb za zdravje delavcev in njihovo delazmožnost, ki ju je potrebno varovati, vzdrževati in spodbujati. Namen zdravja in varnosti pri delu je služiti zdravju in socialnemu blagostanju posameznika in skupnosti. Strokovnjaki s področja zdravja in varnosti pri delu morajo zagotavljati ustrezne informacije delodajalcem in delavcem o stopnji znanih in možnih poklicnih tveganj na delovnem mestu. Delavci morajo biti v središču pozornosti zdravja in varnosti pri delu iz dveh razlogov: prvič, gre za njihovo zdravje in varnost; drugič, prav tako kot delodajalec, so tudi sami odgovorni za svoj prispevek k varnosti. Tudi če delodajalec vzorno skrbi in pripravi varstvene ukrepe v podjetju, je za izvajanje slednjih potrebna tudi pripravljenost in volja zaposlenih, da bi zmanjšali tveganja. Predvsem je potrebno posvetiti ustrezno pozornost temu, da zaposlimo pravega delavca na pravo delovno mesto; gre za ustrezno kvalificiranega delavca z ustreznimi psihofizičnimi sposobnostmi in osebnostnimi lastnostmi. Pri prvi teoretični in praktični usposobljenosti za varno delo novinca na delovnem mestu je priporočljivo uporabiti znanje in izkušnje že zaposlenih delavcev. To tudi pomeni, da morajo biti delavci sami prepričani o tem da so varnostni ukrepi potrebni in jih podpirajo. Diplomsko nalogo sestavljata dva dela: - teoretične del: kjer so opisani začetki in razvoj varstva pri delu, osebna varovalna oprema, kako se zaščititi pred poškodbami, opremljenost z varnostnimi znaki in - empirični del kjer je predstavljen vzorec anketirane populacije narejene v kovaški industriji UNIOR d.d. Zreče. Dobljeni podatki so prikazani s pomočjo grafov.
Ključne besede: delovna sila delovno mesto varnost usposabljanje zaščita
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 1634; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

32.
33.
POLIMERIZACIJA CESTOGRADBENIH BITUMNOV Z RAZLIČNIMI UMETNIMI POLIMERI
Karmen Golavšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi vedno večjih cestnih in klimatskih obremenitev osnovni cestogradbeni bitumen ne zadošča več za uporabo za nekatere ceste, zato ga je treba ustrezno izboljšati. Potrebne spremembe lastnosti cestogradbenega bitumna oz. bitumenskih veziv omogočajo nekatere umetne snovi kot so polimerna sredstva. Če polimerno sredstvo homogeno vmešamo v cestogradbeni bitumen, lahko dobimo bitumen z bistveno boljšim lastnostmi. Za različne tipe bitumnov, ki jih uporabljajo v CM Celje d.d., smo z dodatkom elvaloy-a in lucobit-a, želeli ugotoviti razlike med lastnostmi polimernih bitumnov in primerjavo med njimi. Prav tako smo ugotavljali kakšna količina polimernega dodatka zadošča, da bi izboljšali cestogradbeni bitumen modificiran s polimeri zaradi vedno večjih cestnih in klimatskih obremenitev. Raziskave so pokazale, da vzorci polimerno modificiranega bitumna ustrezajo različnim kriterijem iz slovenskega in evropskega standarda. Evropski standard SIST EN 14023, ki je bolj odprt, ima nižje zahteve kot slovenski standard SIST EN 1035. Z dobljenimi rezultati pridemo do zaključka, da posamezni vzorec glede na njegove lastnosti (trdota, zmehčišče, sila, energija, duktilnost ter elastični povratek) lahko uvrščamo v različne kategorije.
Ključne besede: cestogradbeni bitumen, polimeri, lastnosti (trdota, zmehčišče, sila, energija, duktilnost ter elastični povratek)
Objavljeno: 23.06.2010; Ogledov: 1975; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

34.
ANALIZA IN IZBOLJŠANJE IZSEKOVANJA ODPRTIN NA VOTLIH PROFILIH IZ ALUMINIJEVIH ZLITIN
Danijel Duronjič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo pred vami analizira postopek izsekovanja odprtin na votlih profilih iz aluminijevih zlitin. Na podlagi te analize je v nadaljevanju dela podanih nekaj predlogov, kako omejiti izmet. V začetku diplomskega dela je predstavljeno izsekovanje in konkreten postopek, ki ga obravnava to delo. Po analizi izsekovanja so podani podatki o izmetu in o mehanskih lastnostih materiala profilov. Za konec je navedena povezava med mehanskimi lastnosti materiala in izmetom, ter predlaganih nekaj sprememb izsekovalnega stroja in orodja, ki bi pripomogle k zmanjšanju izmeta. Delo zaključuje sklep, ki pravi, da dobra konstrukcija stroja ni dovolj, pomembno je tudi redno vzdrževanje stroja.
Ključne besede: izsekovanje, rezilna orodja, pestič, matrica, votel profil iz aluminijeve zlitine, sila rezanja
Objavljeno: 02.11.2010; Ogledov: 1686; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

35.
Ureditev skrajne sile v slovenskem in nemškem pravu
Tatjana Jurc, 2010, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomski nalogi predstavlja ureditev skrajne sile v slovenskem in nemškem pravnem redu. V obeh je skrajna sila splošni institut kazenskega prava, ki je podan takrat, kadar storilec izvrši dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil neposredno grozečo nevarnost. Vsem primerom skrajne sile je skupno to, da gre za kolizijo dveh pravno zavarovanih dobrin, pri čemer moramo za rešitev ene žrtvovati oziroma poškodovati drugo. Ker gre za poseg v tujo dobrino, morajo biti merila za uporabo skrajne sile še posebej stroga. V drugem delu avtorica na kratko predstavi spremembe slovenskega Kazenskega zakonika iz leta 1994, ki je v svojem 12. členu urejeval samo upravičljivo skrajno silo in Kazenskega zakonika iz leta 2008, ki je v 32. členu uredil opravičljivo skrajno silo. Poleg slednje pa je zakon uredil še posebno vrsto skrajne sile, ki izključuje zgolj kaznivost. Tako v slovenskem pravnem redu ne poznamo skrajne sile, ki bi izključevala protipravnost dejanja. Tretji del diplomske naloge pa se nanaša na ureditev skrajne sile v nemškem pravnem redu (urejena je v 34. in 35. členu Kazenskega zakonika - Strafgesetzbuch — StGB), za katerega je značilno, da temelji na teoriji diferenciacije, ki razlikuje med opravičljivo in upravičljivo skrajno silo. Slednja izključuje protipravnost dejanja in se uporabi, ko v konflikt zaideta pravno zavarovani dobrini, ki nista enakovredni. Oseba, katere dobrine se pri tem poškodujejo, nima pravice do silobrana. Opravičljiva skrajna sila pa izključuje kazensko odgovornost storilca. V poštev pride, če so dobrine, ki se znajdejo v konfliktu, enakovredne. Oseba, katere dobrina se pri tem poškoduje, pa ima pravico do silobrana, kar izhaja iz dejstva, da takšno dejanje ostaja protipravno. V diplomski nalogi sta uporabljeni zlasti analitična in primerjalnopravna metoda (avtorica slovensko ureditev instituta skrajne sile primerja s kazenskopravno ureditvijo Zvezne Republike Nemčije), v manjši meri pa tudi zgodovinska metoda.
Ključne besede: skrajna sila, upravičljiva, opravičljiva, krivda, nemška ureditev
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2187; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (352,82 KB)

36.
Sile na stopalo pri navpičnem skoku
Andrej Plešej, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo navpični skok z rokami ob telesu. Skok izvedemo iz rahlega počepa in se posebej posvetimo silam, ki delujejo na stopalo pri odrivu. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in eksperimentalnega dela. V teoretičnem delu obravnavamo sile, ki delujejo na stopalo med navpičnim skokom. Predpostavimo, da na stopalo delujejo podlaga, Ahilova tetiva ter mečnica in golenica. Odriv razdelimo v dve fazi: v prvi fazi je stopalo v celoti na podlagi, v drugi fazi pa se peta odlepi od podlage. Izpeljemo velikosti sil Ahilove tetive ter mečnice in golenice na stopalo v odvisnosti od lege stopala pri odrivu. V eksperimentalnem delu predstavimo računalniško podprt eksperiment za merjenje sil na stopalo pri navpičnem skoku. Z Vernierjevo odrivno ploščo in merilnikom gibanja izmerimo časovni potek sile podlage in odmik temena glave od začetne lege med navpičnim skokom. Navpični skok posnamemo tudi s kamero, posnetek pa nato analiziramo s programom Quintic Biomechanics, s katerim je mogoče določiti vrednosti kota med stopalom in golenico ter stopalom in podlago v različnih trenutkih navpičnega skoka. Iz meritev lahko izračunamo časovno odvisnost sile Ahilove tetive in golenice pri navpičnem skoku. Rezultati meritev kažejo, da sta sili golenice in mečnice ter Ahilove tetive ves čas večji od sile podlage na stopalo. V prvi fazi odriva sili Ahilove tetive ter golenice in mečnice dosežeta 2-kratno vrednost glede na velikost na dnu počepa, iz katerega se odrinemo. Sila podlage na stopalo je na koncu prve faze večja za okrog 70 %. V drugi fazi sila podlage na stopalo še narašča, tako da je sila podlage na stopalo na koncu druge faze za 90 % večja v primerjavi s silo podlage na stopalo v izhodiščnem položaju. Sili golenice in mečnice ter Ahilove tetive se na začetku druge faze povečata za približno 50 %, nato ostaneta konstantni in sta 3-krat večji od njune izhodiščne vrednosti. Maksimalna sila golenice in mečnice, ki deluje na stopalo pri odrivu, je (2,3 +- 0,3)kN in pri doskoku (5 +- 2)kN. Največji navor v gležnju pa znaša (0,20 +- 0,05)kNm. Izmerjene in izračunane velikosti sil in navorov so primerljive z vrednostmi, ki smo jih pridobili iz literature.
Ključne besede: navpični skok, odriv, sile na stopalo, sila golenice in mečnice, sila Ahilove tetive, sila podlage, Vernier, računalniško podprt merilni sistem, odrivna plošča, UZ merilnik razdalje.
Objavljeno: 30.05.2011; Ogledov: 3111; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

37.
DELOVANJE VISOKONAPETOSTNE VAROVALKE V KOMBINACIJI Z LOČILNIM STIKALOM
Gregor Fekonja, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je podana raziskava o delovanju visokonapetostnih varovalk v kombinaciji z ločilnim stikalom in zanesljivosti starejših visokonapetostnih varovalk. Predstavljeno je teoretično delovanje visokonapetostnih varovalk in podan zgodovinski razvoj varovalk. Opisan je način izbire primernih visokonapetostnih varovalk in pripadajoči preskusi. Izvedeni so bili preskusi delovanja novih in starejših varovalk in izmerjene sile udarnih igel pri delovanju visokonapetostnih varovalk. Izvedena je bila analiza delovanja starih, že uporabljenih visokonapetostnih varovalk.
Ključne besede: visokonapetostna varovalka, ločilno stikalo, udarna igla, sila
Objavljeno: 16.05.2011; Ogledov: 1962; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

38.
ANALIZA IZPOSTAVLJENOSTI VARNE LUPINE NA NAPADE Z GROBO SILO
Miha Železnikar, 2011, diplomsko delo

Opis: Raziskava obravnava analizo izpostavljenosti varne lupine na napade z grobo silo. V javnem naslovnem prostoru medmrežja smo postavili limanico z nizko stopnjo interakcije, ki simulira delovanje strežnika varne lupine. V eksperimentalnem delu diplomske naloge je bila izvedena analiza poskusov prijave z uporabo grobe sile v obdobju desetih tednov. Ugotovili smo, da je bilo narejeno izjemno veliko število poskusov prijave na sistem. Opravljene meritve so pokazale karakteristike napadov. Zbrani podatki nam omogočajo vzpostavitev varnostnih mehanizmov, ki pomagajo pri preprečevanju napadov z uporabo grobe sile.
Ključne besede: Varna lupina, SSH, Groba sila, Varnost, Internet
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 983; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (706,65 KB)

39.
MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH IN NJEN VPLIV NA USPEŠNOST ORGANIZACIJE TAMES D.O.O.
Andreja Šegula, 2011, diplomsko delo

Opis: Motivacija je tisto, zaradi česar ljudje na temelju svojih sposobnostih in znanja delamo. Brez motivacije človek ne more storiti nobene aktivnosti, torej ne more zadovoljiti svojih potreb. Posebej je pomembna motivacija za delo, ki posamezniku pomaga, da uresniči svoje cilje in cilje organizacije, v kateri je zaposlen. Motivacijo uporabljajo managerji kot orodje za krmiljenje človekove aktivnosti v želeno smer. Temu procesu rečemo motiviranje. Uspeh podjetja ustvarjajo predvsem njegovi zaposleni, saj so od njihovih sposobnosti in motivacije odvisni rezultati. Odhod zaposlenega vpliva na doseganje ciljev, lahko nam časovno zamakne projekt, povzroči dodatne stroške ali v primeru ključnih kadrov celo ogrozi doseganje postavljenih ciljev. Čeprav je določena mera pretoka kadrov zdrava, želimo, da se lahko na zaposlene zanesemo. Zadnja gospodarska kriza nam kaže, kaj vse nas lahko doleti, v prihodnosti pa nas čakajo še hitrejše in izrazitejše spremembe v delovnem okolju. Čedalje pomembneje je kakovostno komuniciranje z zaposlenimi in jim te spremembe in njihov vpliv na podjetje in njihovo delo razumljivo preurediti. V diplomski nalogi smo tako kot glavni predmet proučevanja zajeli motivacijo na delovnem mestu v organizaciji, od česar pa je v veliki meri odvisna tudi učinkovitost in uspešnost proučevane organizacije. Na začetku diplomske naloge se nam poraja vprašanje, ali znajo managerji navdušiti svoje zaposlene. Manager oziroma vodstvo je tisto, ki mora vedeti, kam gre podjetje. Če njihovi sodelavci ne bodo videli cilja – smisla v tem, kar počnejo, na delovnem mestu ne bodo ostali niti en dan. Zato morajo managerji velik poudarek dajati motivaciji, motivacijskim teorijam in seveda motivacijskemu procesu na delovnem mestu. Diplomska naloga je razdeljena v več sklopov. Temeljna sklopa sta teoretični in praktični vidik problematike. V uvodu so predstavljeni nameni in cilji ter metode raziskovanja. V nadaljevanju naloge, v drugem in tretjem poglavju opisujemo teorijo v zvezi z motivacijo in motiviranjem zaposlenih. Četrto poglavje je posvečeno teoriji uspešnosti organizacije. Teoretični del črpamo iz razpoložljive literature o motivaciji in uspešnosti poslovanja. V zadnjem empiričnem delu diplomske naloge, torej v petem poglavju pa se osredotočamo na izbrano podjetje, ki smo ga opisali in predstavili rezultate ankete, zato praktični del oblikujemo na podlagi bilanc stanja, izkazov poslovnega izida ter internih virov podjetja Tames d.o.o.
Ključne besede: motivacija, motivacijski dejavniki, gonilna sila, nagrade, poslovna uspešnost
Objavljeno: 19.01.2012; Ogledov: 1791; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

40.
KRIVDA V KAZENSKEM PRAVU IN RAZLOGI ZA NJENO IZKLJUČITEV
Alja Babič, 2011, diplomsko delo

Opis: Kazniva dejanja, so tista človekova ravnanja, ki posegajo v temeljne družbene odnose in napadajo temeljne človekove in družbene vrednote. Zaradi varstva družbenih interesov, je zakonodaja vzpostavila sistem zakonskih norm, s katerimi varuje in ohranja skupne družbene interese, storilce takih dejanj pa preganja in na podlagi dokazane krivde tudi kaznuje. Ob predpostavki svobodnega odločanja storilca za dobro in zlo, je lahko storilec spoznan za krivega le, če so izpolnjeni vsi pogoji za kaznivo dejanje in njegovo krivdo. Pri vsakem kaznivem dejanju se presoja ali gre za storilčevo voljno ravnanje, ki je skladno z bitjo kakšne inkriminacije, ali je dejanje protipravno in kot zadnje, ali je podana storilčeva krivda. Kriv je storilec, ki je storil kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali se bi moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom, ter je bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven. Šele, ko so izpolnjeni vsi pogoji za krivdo storilca se presoja, ali so bili morebiti podani razlogi, ki njegovo krivdo izključujejo. Zakonsko določeni razlogi, zaradi katerih se storilec lahko ekskulpira krivde so neprištevnost, kjer morata biti v razmerju vzroka in posledice podana tako biološki pogoj, to je, da storilec ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti, kot tudi psihološki pogoj neprištevnosti, kjer morata biti izpolnjena tako zavestna kot voljna sestavina. Izključitvena razloga krivde storilca sta tudi neizogibna dejanska ali neizogibna pravna zmota. Storilec je v dejanski zmoti takrat, kadar ne ve kaj dela, ker ima napačne predstave o dejanskih okoliščinah, ki so znak kaznivega dejanja oziroma okoliščinah, ki bi izključevale protipravnost njegovega dejanja, če bi bile res podane, v pravni zmoti pa je storilec takrat, kadar ima storilec pravilno predstavo o dejanskih okoliščinah, vendar je zmotno prepričan, da je njegovo dejanje dovoljeno. Storilec se prav tako lahko ekskulpira krivde ob pogoju, da je ravnal v opravičljivi skrajni sili. Kadar storilec stori kaznivo dejanje ob prepričanju, da odvrača od sebe ali koga drugega istočasno nezakrivljeno nevarnost in če je ni bilo mogoče odvrniti drugače, mu namreč ni mogoče očitati, da pri varovanju svoje eksistence ni ravnal prav in zato je njegova krivda izključena.
Ključne besede: kaznivo dejanje, krivda, neprištevnost, dejanska zmota, pravna zmota, skrajna sila
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 3844; Prenosov: 724
.pdf Celotno besedilo (352,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici