| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA VKLJUČEVANJA ELEMENTOV PROSTORSKE ORIENTACIJE V POUK 4. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
Ines Nedeljko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo podrobneje predstavili vključevaje elementov prostorske orientacije učencev mestnih in primestnih šol. Mnogim učencem razredne stopnje prostorska orientacija predstavlja precejšnje breme, zato je tudi težje dojemljiva. V teoretičnem delu predstavljamo razvoj otroka v povezavi s prostorskim dojemanjem sveta, opisujemo učni načrt družbe in nekatera učna gradiva v četrtem razredu, ki se nanašajo na prostorsko orientacijo. Podrobneje opisujemo kako se orientiramo v naravi. V empiričnem delu smo predstavili analizo raziskave med učenci četrtih razredov, kjer smo preverjali znanje anketiranih o orientaciji v prostoru. Pri tem smo ugotovili, da je večina učencev dobro seznanjena s prostorsko orientacijo. V praktičnem delu skušamo najti rešitve, ki bi odpravile težave ugotovljene v empiričnem delu s pomočjo modela izvedbe učne priprave. Čeprav bi tako izboljšali znanje učencev o orientaciji v prostoru, pa vendar menimo, da bo potrebno realizirati še veliko več podobnih modelov za boljšo iznajdljivost učencev v naravi.
Ključne besede: orientacija, strani neba, učni načrt, četrti razred, narava
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 2052; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

2.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE SAVINJSKE RAVNI
Monika Vačun, 2011, diplomsko delo

Opis: Popolna tema je neprijetna, zato si je človek od nekdaj želel ustvariti umetno svetlobo. Iznajdba žarnice sega šele v začetek dvajsetega stoletja, in od takrat naprej pa do danes smo presegli meje njene koristne uporabe. Svetloba se potrebuje in brez vsakršnega osvetljevanja bi bilo funkcioniranje družbe nemogoče. Vendar pa je zelo pomembno, da se z osvetljevanjem ne pretirava in da se osvetljuje Samo tam in takrat, kjer je to zares potrebno. Svetlobno onesnaževanje je velik okoljski problem. Neprimerna in pretirana osvetljenost povzroča težave Človeku, favni in flori. Z zamenjavo obstoječe nepravilne razsvetljave v Sloveniji z boljšo, ekološko razsvetljavo, bi osvetljevali navzdol, kjer se svetloba potrebuje in ne navzgor, kjer škoduje okolju. S tem bi se zmanjšal učinek tople grede, hkrati pa bi se prihranilo deset milijonov evrov letno. Proučevanje svetlobne onesnaženosti Savinjske ravni je podprto z obsežnim terenskim delom, ki je zajemalo meritve s Sky Quality Metrom, fotografiranje »All Sky« posnetkov ter glavnih virov svetlobnega onesnaževanja. Glavni viri svetlobnega onesnaževanja so neprimerna cestna in ulična razsvetljava, pretirano in napačno razsvetljene poslovne in upravne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena in druge stanovanjske in nestanovanjske stavbe.
Ključne besede: svetlobna onesnaženost, sij neba, nezasenčene svetilke, delno zasenčene svetilke, popolnoma zasenčene svetilke, temno nebo, Savinjska ravan
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 1844; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

3.
Svetlobno onesnaženje okolja na Tenerifih : diplomsko delo
Tanja Premoša, 2014, diplomsko delo

Opis: Popolna tema nam daje občutek utesnjenosti, zato potrebujemo umetno svetlobo. Z razsipnim ravnanjem z razsvetljavo pa smo presegli meje njene koristne uporabe, poleg tega pa pokrajini jemljemo njeno identiteto. Svetlobno onesnaževanje poveča naravno osvetljenost okolja in je vidno kot žarjenje neba v smeri svetlobnih virov. Kljub opozorilom okoljevarstvenikov so povečini ljudje brezbrižni, ko slišijo za termin svetlobno onesnaženje, predvsem ko je govor o škodljivem vplivu umetne svetlobe na nočna astronomska opazovanja, na poseganje v bioritem flore in favne, na povečane izpuste toplogrednih plinov, ki povečujejo efekt toplogrednih plinov ter na spreminjanje kulturne pokrajine, toda samo dokler ne slišijo posledic, ki se navezujejo na vsakega posameznika: kako po nepotrebnem plačujemo veliko višje položnice za potrošnjo elektrike, kot bi lahko; kako umetna svetloba vpliva na naše zdravje, da lahko povzroči nastanek raka; kako je na cestišču zaradi nepravilne razsvetljave povečano bleščanje, ki moti naš vid, ter ne nazadnje, kako so naši otroci morda že generacija, ki ne bo mogla več uživati v pristnem nočnem nebu. Ko začnemo o problemu širše razmišljati, se zavemo resnosti le-tega. S kakovostno javno razsvetljavo in racionalno postavitvijo lahko dosežemo neverjetne rezultate. Nezasenčene in delno zasenčene svetilke je treba odpisati in jih zamenjati z ekološkimi, pravilno montiranimi. Take svetijo na mesto, kjer svetlobo potrebujemo, ne pa v atmosfero, kjer je nekoristna. Ponekod se lahko razsvetljava v drugi polovici noči ugasne, saj je takrat večina ljudi neaktivnih. S pravilnimi ukrepi bi pripomogli k manjši degradaciji okolja, v katerem živimo. Proučevanje svetlobne onesnaženosti je podprto z obsežnim terenskim delom na enem izmed kanarskih otokov – na Tenerifu. Delo zajema zbiranje gradiva v obdobju trimesečnega bivanja na otoku z meritvami in zajemanjem fotografij sija neba ter viri osvetljevanja, kot primeri slabe prakse.
Ključne besede: diplomska dela, svetlobno onesnaženje, sij neba, varstvo okolja, umetna svetloba, ekološke svetilke, temno nebo, Tenerife
Objavljeno: 05.11.2014; Ogledov: 1033; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (11,90 MB)

4.
Opazovalnice neba v italijanskem kraju roccascalegna
Erik Vodenik, 2018, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrskega dela je idejna arhitekturna zasnova stavbnega kompleksa opazovalnic neba in njegova umestitev v prostor v italijanskem kraju Roccascalegna. Bistvo magistrske naloge je torej v predstavitvi idejne arhitekturne zasnove opazovalnic neba, s katerimi bi revitalizirali historično stavbno tkivo omenjenega kraja. V teoretičnem izhodišču smo opredelili vzroke za množičen pojav gradnje objektov, ki so namenjeni opazovanju nočnega neba. Podana so tudi izhodišča za zasnovo opazovalnic neba v italijanskem kraju Roccascalegna. Osrednji del magistrske naloge vsebuje predstavitev arhitekturne zasnove omenjenega stavbnega kompleksa v italijanskem kraju Roccascalegna. Magistrsko delo zaokrožuje grafična predstavitev obravnavanega objekta.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, opazovalnice neba, arhitekturni natečaj za mlade arhitekte
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 215; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (58,21 MB)

5.
UPORABA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV IN MOBILNIH APLIKACIJ PRI OPAZOVANJU NEBA
Vida Rogač, 2015, diplomsko delo

Opis: Astronomija je veda, ki je spremljala že pračloveka. Ljudje so se že od nekdaj orientirali po zvezdah. Dandanes astronomije, razen znanstvenih raziskovanj, ne uporabljamo več v tovrstne namene, ampak je ta za večino le hobi. Ljudje se ozirajo v nebo in poskušajo prepoznati objekte, ki jih lahko opazijo na nebu. Pri tem si lahko s pomočjo novih tehnologij pomagamo kar sami. Poiščemo ustrezen računalniški program ali mobilno aplikacijo, ki nam točno poimenuje svetlo piko na nočnem nebu, ki jo opazujemo. Dostikrat v nebo pogledajo tudi otroci, ki so še bolj radovedni kot odrasli. Zanima jih, zakaj se nekatere zvezde premikajo, druge pa ne, zakaj luna spreminja obliko ipd. Zanimalo nas je, ali otroci kdaj opazujejo nočno nebo in kako ga opazujejo, ali pri tem uporabljajo kakšne pripomočke, ali jim kdo pri tem pomaga ter ali poznajo računalniške programe in mobilne aplikacije za opazovanje neba. To tematiko smo z anketnim vprašalnikom raziskali med učenci petih in devetih razredov ter ugotovili, da učenci dobro poznajo računalniške programe – tako smo tudi predvidevali – manj pa poznajo mobilne aplikacije. Raziskavo smo opravili tudi med učitelji razrednega pouka. Raziskali smo, ali se ti pri obravnavi učnih snovi poslužujejo sodobnejših tehnologij, ali jih poznajo in kako medtem šola spodbuja razvoj na področju astronomije. Ugotovili smo, da je malo učiteljev, ki pri učnem procesu uporabljajo sodobno tehnologijo, vendar pa je večina učiteljev pokazala interes za obisk seminarjev, ki bi jim lahko pomagali pri uporabi tovrstnih programov in aplikacij. Zato smo izdelali nekaj praktičnih napotkov za uporabo računalniških programov in mobilnih aplikacij pri pouku. Praktični napotki se nanašajo na vsebine iz astronomije in so usklajeni z učnimi načrti.
Ključne besede: astronomija, opazovanje neba, računalniški programi, mobilne aplikacije, aplikacije v šolski praksi, osnovna šola
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 853; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici