| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Brezpilotni letalniki in motilni signali
Domen Colnarič, 2020, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo sprva izpostavili pravila, ki v Sloveniji veljajo na področju brezpilotnih letalnikov. Razložili smo njihovo delovanje in tehnične podrobnosti. V zadnjem delu smo predstavili čip ESP8266 NodeMCU (vozlišče z mikrokroprocesorsko centralno enoto) in kako ga učinkovito uporabiti za motenje komunikacije dronov. Korak za korakom smo dokazali, kako lahko učinkovito in poceni pretvorimo ESP8266-modul v motilnik komunikacije Wi-Fi. Sledi opis testiranja, pri katerem smo poskušali motiti komunikacijo brezpilotnega letalnika.
Ključne besede: brezpilotni letalnik, dron, deavtentikator, ESP8266, motilni signali
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 1036; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

2.
Analiza in izboljšanje sistema kazalnikov za zgodnje zaznavanje tveganj pri upravljanju in obvladovanju kreditnih tveganj
Niko Grkinić, 2016, magistrsko delo

Opis: Banka je pri svojem delovanju izpostavljena raznim tveganjem, ki so na podlagi ocene tveganosti razvrščena na določeno stopnjo pomembnosti. Za pomembna tveganja je banka vzpostavila ustrezne procese in metodologije upravljanja in kontrole tveganj. Magistrska naloga temelji na procesih in delovanju sistema zgodnjih odkrivanj tveganj Raiffeisen Banke d.d., saj je banka v času globalne krize ugotovila, da je letni pregled stranke lahko premalo, in je vzpostavila sistem zgodnjega zaznavanja kreditnih tveganj, imenovan EWS. V nalogo smo prav tako zajeli študijo uporabe EWS sedmih bank v Sloveniji, z namenom čim bolj ucinkovito spoznati procese spremljanj tveganj v slovenskem bančnem sistemu. Sistem zgodnjega odkrivanja kreditnih tveganj oziroma EWS je modelsko orodje, ki na podlagi analize številnih indikatorjev opozarja na prihajajoča ekonomska in finančna tveganja. Budno spremljanje strank je ključnega pomena, saj je treba čim prej odkriti znake poslabšanja plačilne sposobnosti. Prav tako je ključnega pomena, da banka čim hitreje ukrepa in tako znižuje negativne učinke prevzetih tveganj. Ugotovili smo, da se v banki s procesom spremljave in upravljanja z EWS-om ukvarja enota, ki sodi v področje upravljanja s tveganji. Na podlagi anketnega vprašalnika smo preučili uporabo in značilnosti EWS-a pri drugih bankah. Raziskava je pokazala, da je v bančnem sistemu še nekaj neizkorišcenih priložnostih, saj vse banke v celoti še ne uporabljajo sistema EWS. Ugotovili smo tudi, da so vse analizirane banke pricele z uporabo EWS-a ali z dodatnim spremljanjem šele po letu 2009. Ključna ugotovitev raziskave je, da EWS zaznava številne signale, med katerimi so najbolj pogosti signali zamude, prezadolženosti podjetja in upad prihodkov. Na podlagi zgodnjega odkritja signalov, ki kažejo na prihodnje težave, lahko banka spremeni status podjetja in izvaja različne akcije ter ukrepe, namenjene zniževanju kreditnih tveganj. Prav tako smo spoznali, da banke z učinkovitim EWS-om in dobro prakso kreditnega spremljanja dosegajo boljše poslovne rezultate, saj lahko z učinkovitim EWS-om in skrbnim monitoringom institucija zniža oslabitve posojil za 10–20 odstotkov. V magistrskem delu tako predstavljamo sistem EWS, podajamo predloge za njegovo izboljšanje in predlagamo, da ga v procesih upravljanja s kreditnimi tveganji uporabljajo vse banke v Sloveniji.
Ključne besede: sistem zgodnjega zaznavanja tveganj, kreditno tveganje, upravljanje tveganj, signali tveganj, spremljanje tveganj, bančništvo.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 864; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Osnove digitalnih komunikacij
Bogdan Dugonik, 2011, drugo učno gradivo

Ključne besede: digitalne komunikacije, signali, digitalno filtriranje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 897; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

4.
PLATFORMA ZA PROGRAMSKO NASTAVLJIVI RADIO
Matjaž Boldižar, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta opisana razvoj in delovanje platforme za programsko nastavljivi radio. Platforma nam omogoča hitro preizkušanje različnih kombinacij frekvenc, pasovne širine, modulacije in kodiranja brezžičnega prenosa. Za osnovo platforme je bil izbran programsko nastavljiv radio USRP-2920 podjetja National Instruments, ki omogoča delovanje na frekvenčnem pasu od 50 MHz pa do 2,2 GHz. Celotna platforma omogoča pošiljanje in sprejemanje podatkov na izbrani frekvenci, modulaciji in z izbranim kodiranjem. Realizirana platforma je namenjena hitremu razvoju in testiranju prenosa informacij po radijskem spektru.
Ključne besede: Digitalne modulacije, signali, radio, komunikacija, kodiranje, program
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1292; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (43,34 MB)

5.
LABVIEW MERILNIK SIGNALOV NIZKONAPETOSTNEGA ELEKTRIČNEGA OMREŽJA
Aleš Gašper, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na izdelavo merilnega instrumenta, ki omogoča zajemanje, prikaz in analizo motenih signalov nizkonapetostnega električnega omrežja. Na podlagi tega smo izbrali tehnično ustrezno kartico za zajemanje merilnih podatkov (DAQ). Preučili smo različne možnosti galvanske ločitve in izdelali ustrezno prilagoditveno vezje z izolacijskim ojačevalnikom, ki je sposobno ohraniti obliko oziroma frekvenčno vsebino signala. V programskem okolju LabVIEW smo izdelali virtualni instrument za merjenje, analizo in prikazovanje signalov. Analizo smo izvedli z računanjem značilnih parametrov signala, uporabo algoritma hitre Fouriereve transformacije (FFT) ter algoritma diskretne valčne transformacije (DWT).
Ključne besede: moteni signali, LabVIEW, merilnik, prilagoditveno vezje, nizkonapetostno električno omrežje.
Objavljeno: 19.06.2013; Ogledov: 1506; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

6.
Razgradnja optičnih interferenčnih in inercijskih signalov za analizo človekovih vitalnih funkcij
Sebastijan Šprager, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo nove pristope, ki za nemoteče spremljanje človekovih vitalnih funkcij temeljijo na razgradnji optičnih interferenčnih in inercijskih signalov. Uporabljamo optični interferometer. Gre za izredno občutljiv senzor, ki je ob posrednem ali neposrednem stiku s človeškim telesom sposoben zaznati še tako majhne perturbacije, povzročene z mehanskimi in akustičnimi vplivi človekovih vitalnih funkcij. Njihovi prispevki so superponirani v interferenčnem signalu. Uvajamo nove dekompozicijske postopke, ki iz takega sestavljenega signala izluščijo prispevke posameznih opazovanih vitalnih funkcij. Inercijske signale, ki opredeljujejo človekovo gibanje, zajemamo s pospeškometrom. Izmerjeni pospeški so primerni za analizo in identifikacijo hoje. Analizni postopek poudarja ciklostacionarne lastnosti hoje s pomočjo statistik višjih redov. V začetnem poglavju pregledamo trenutno stanje tehnike na področju nemotečega spremljanja in analize vitalnih funkcij. Razložimo fiziološke značilnosti, ki so pomembne pri spremljanju človekovih vitalnih znakov. Razpoznavamo jih z razvitimi algoritmi iz nemotečih meritev, hkrati pa jih uporabljamo za referenco. Posvečamo se predvsem srčnemu utripu, dihanju in gibanju. V posebnem poglavju podrobneje predstavimo tudi optični interferometer, ki ima kot senzor najpomembnejšo vlogo pri naših raziskavah. Pri snovanju metodološkega aparata smo morali najprej razviti različne pristope za demodulacijo interferenčnih signalov. Ti so namreč frekvenčno modulirani, zato pomeni demodulacija uvodni korak v njihovo razgradnjo. Metode za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov temeljijo na različnih fizioloških značilnosti vitalnih funkcij, katerih energijska vsebina prevladuje v različnih frekvenčnih pasovih. Pristopi, ki smo jih razvili in raziskali, temeljijo na skupinah filtrov, časovno-frekvenčni analizi, časovno-merilni analizi, nelinearnem razširjanju in večkanalni dekompoziciji, nevronskih mrežah ter nazadnje še večmetodnem pristopu. Točnost razpoznavanja srčnih utripov dodatno izboljšamo z optimiziranim določanjem njihovih pojavljanj v času. Optimizacijo opravimo s statističnima analizama dvodimenzionalnih histogramov in največje izkustvene verjetnosti. Predstavimo tudi nov postopek za analizo hoje, ki temelji na statistikah višjih redov in je sposoben razpoznavati različne osebe in načine hoje, hkrati pa sklepati o njihovi medsebojni podobnosti. Uspešnost razvitih metod ovrednotimo z več eksperimenti. Optični interferometer uporabljamo kot posteljni in telesni senzor, meritve pa smo izvedli v nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Sledili smo dvema protokoloma: opazovanci so mirovali ali pa so bili telesno aktivni, tako da smo dosegli spremenljiv pulz. S pospeškometri smo merili tudi parametre hoje. Potrdili smo, ali je možno samo iz pospeškov pri hoji ugotavljati identiteto opazovancev in razločevati med njihovimi različnimi načini hoje, pa tudi, kakšen vpliv imajo na hojo različne trdne podlage. Rezultati, ki smo jih dobili z ovrednotenjem eksperimentalnih podatkov, so pokazali visoko učinkovitost in točnost. Predlagani pristopi za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov so povsem primerljivi z rezultati obstoječih metod za nemoteče spremljanje vitalnih funkcij ali pa jih celo presegajo. Podobno pokažemo tudi za postopek, ki analizira in identificira hojo.
Ključne besede: biomedicinska tehnika, obdelava signalov, sestavljeni biomedicinski signali, posteljni senzor, telesni senzor, optični senzor, interferometrija, pospeškometer, človekove vitalne funkcije, razpoznavanje srčnega utripa, razpoznavanje dihanja, analiza hoje, balistokardiogram, fonokardiogram, elektrokardiogram, filtri, časovno-frekvenčna analiza, večločljivostna analiza, indeks aktivnosti, kompenzacija konvolucijskih jeder, nevronske mreže, večmetodni pristop, največja izkustvena verjetnost, statisti
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1854; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (9,56 MB)

7.
Procesiranje signalov : navodila za računalniške vaje
Matej Rojc, 2008, drugo učno gradivo

Ključne besede: signali, procesiranje signalov
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1409; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Procesiranje signalov : zapiski predavanj
Matej Rojc, 2008, drugo učno gradivo

Ključne besede: signali, procesiranje signalov
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1458; Prenosov: 73
URL Povezava na celotno besedilo

9.
BREZŽIČNI DIGITALNI PRENOS AVDIO IN VIDEO SIGNALA
Jure Podmenik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili napravo, s katero brezžično pošiljamo avdio in videosignale. Opisane so osnove o avdio in videotehniki in njenih lastnostih. Dodatno smo preučili tudi v napajalno vezje in vezje za zaporo šuma za oba avdiokanala. Prav tako smo predstavili, kako zajemati videosignal z računalnikom in kako videosliko shraniti s programom. Opravili smo meritve brezžičnega sistema in predstavili ideje za alternativne prenose signalov.
Ključne besede: avdio, video, prenos, brezžični sistem, signali
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 3321; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

10.
MODELIRANJE INDEKSA AKTIVNOSTI S STATISTIKAMI VIŠJIH REDOV ZA VREDNOTENJE REDKIH IMPULZNIH IZVOROV V KONVOLUTIVNIH MEŠANICAH
Rok Istenič, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se ukvarjamo z vrednotenjem redkih impulznih izvorov v linearnih konvolutivnih mešanicah, tj. z ocenjevanjem njihovega števila, dolžin njihovih impulznih odzivov in njihovih medsebojnih prekrivanj. V ta namen razvijemo statistične modele indeksa aktivnosti, in sicer modele povprečja, variance in avtokovariančnega zaporedja, s pomočjo katerih lahko ocenimo dolžino sistemskih odzivov in število aktivnih impulznih izvorov v opazovanih signalnih mešanicah. Začnemo s pregledom obstoječega stanja na področju ocenjevanja števila izvorov in dolžine sistemskih odzivov. Nato predstavimo model konvolutivnih mešanic odzivov redkih impulznih izvorov. Na kratko predstavimo še dekompozicijo površinskih EMG, metodo kompenzacije konvolutivnih jeder in indeks aktivnosti. Pri modeliranju indeksa aktivnosti se osredotočimo ločeno na prispevke izvorov in šuma, dodanega signalom. Lastnosti razvitih modelov uporabimo pri ocenjevanju dolžine sistemskih odzivov in števila izvorov, za kar razvijemo dva postopka. Prvi temelji na modelu variance indeksa aktivnosti in s pomočjo redukcije iskalnega prostora ocenjuje tako dolžino odzivov kot tudi število izvorov. Drugi postopek je kombiniran in temelji na modelu avtokovariančnega zaporedja indeksa aktivnosti, s katerim ocenimo dolžine sistemskih odzivov. Ko so dolžine odzivov ocenjene, lahko ocenimo število izvorov s pomočjo metod za ocenjevanje števila izvorov v multiplikativnih mešanicah. Drugi pristop se je izkazal za boljšega. V nadaljevanju predstavimo še možnosti nadgradnje indeksa aktivnosti s statistikami 3. in 4. reda ter probleme, ki pri tem nastanejo. Razvite modele nato preverimo na umetnih signalih z naključnimi sistemskimi odzivi in na umetnih površinskih elektromiogramih.
Ključne besede: obdelava signalov, sestavljeni signali, konvolutivne mešanice, sistem MIMO, impulzni izvori, ocenjevanje števila izvorov, indeks aktivnosti, korelacijska matrika, naddoločene mešanice signalov, večkanalni signali, statistike višjih redov, momenti višjih redov, Tihonova regularizacija, površinski elektromiogram, matematično upanje, varianca, avtokovariančno zaporedje
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2267; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici