SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja in shizofrenija : (diplomsko delo)
Melisa Deutsch, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: duševne motnje, shizofrenija, zdravstvena nega, kakovost življenja
Objavljeno: 27.11.2008; Ogledov: 5622; Prenosov: 1818
.pdf Celotno besedilo (447,66 KB)

2.
Pomen promocije zdravega življenja pri bolnikih s psihozo
Irena Kmetec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko bolnikov s psihotično motnjo, pri katerih zaradi več dejavnikov, povezanih z boleznijo, prihaja do motenj v splošnem funkcioniranju in posledično do negativnega vpliva na telesno zdravje. Dodaten negativni vpliv imajo lahko tudi neželeni učinki zdravil, ki pa so v zdravljenju ključnega pomena. Namen naloge je pregled navedenih dejavnikov in preučevanje vpliva specifične terapevtske dejavnosti na te negativnih posledice zdravljena. Cilj naloge oz. raziskovalnega dela je potrditev učinkovitosti specifične terapevtske metode z namenom klinične uporabe le te pri bolnikih, tako v bolnišnični kot ambulantni obravnavi. V empiričnem delu je preučevana populacija ambulantnih in deloma hospitaliziranih bolnikov Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zdravljenih v letih od 2004 do 2008, ki so sodelovali v programu »Pok k dobremu počutju«, z osrednjim ciljem proučevanje vpliva tega programa na telesno težo bolnikov, ki v programu sodelujejo. Podatki so bili zbrani iz medicinske dokumentacije hospitaliziranih in ambulantnih bolnikov, ter iz evidenčnih kartonov skupine »Pot k dobremu počutju«. Rezultati raziskave so pokazali, da program »Pot k dobremu počutju« ugodno vpliva na spremembo telesne teže.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: psihoza, shizofrenija, metabolni sindrom, telesna teža, antipsihotiki, promocija zdravja, zdravstvena nega
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 2760; Prenosov: 609
.pdf Celotno besedilo (911,76 KB)

3.
Seznanjenost mladih z duševno motnjo - shizofrenijo
Lidija Avguštin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Seznanjenost mladih z duševno motnjo — shizofrenijo predstavljamo, kakšno je poznavanje mladih o izjemno težki duševni motnji, kot je shizofrenija. Delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni duševna motnja shizofrenija, epidemiologija, vzroki in znaki ter klinični tipi shizofrenije. Opisani so vpliv duševne motnje shizofrenije na mladostnika in vloga družine, pomen zdravstvene nege pacienta s shizofrenijo ter vloga medicinske sestre. Shizofrenija je najtežja duševna motnja. Pacienti so pogosto stigmatizirani in izločeni iz družbe, vzroki za takšne reakcije so nepoznavanje in napačne predstave o tej duševni motnji. V raziskovalnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena na Srednji šoli Slovenska Bistrica. Anketiranih je bilo 100 dijakov od prvega do četrtega letnika. Rezultati raziskave kažejo, da je polovica anketiranih dijakov že slišala za omenjeno bolezen, informacije o njej pa so večinoma pridobili iz medijev. Večina anketirancev meni, da je za paciente z duševno motnjo značilno, da se umaknejo v »svoj svet«. Ravno tako bi večina mladostnikov bila pripravljena sprejeti sovrstnika s shizofrenijo v svojo družbo, saj navajajo, da nimajo predsodkov pred to boleznijo.
Ključne besede: duševna motnja, shizofrenija, mladostnik, družina, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2493; Prenosov: 742
.pdf Celotno besedilo (405,75 KB)

4.
5.
Vklučevanje pacienta s shizofrenijo v vsakdanje življenje
Azra Alić, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana duševna bolezen shizofrenija in vključevanje pacientov s to boleznijo v vsakdanje življenje po odpustu iz bolnišnice. Predstavljene so možnosti posameznika, ki ima shizofrenijo, da doseže raven funkcioniranja v vsakdanjem življenju po hospitalizaciji, kot ga je imel pred boleznijo in vloga medicinske sestre pri tem. Shizofrenija je opisana kot bolezen s številnimi predsodki, ki so v družbi še zmeraj prisotni. V okviru diplomskega dela je bila izvedena kvalitativna raziskava s pomočjo študije primera in intervjuja osebe s shizofrenijo, ki živi v domačem okolju. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko oseba s shizofrenijo po odpustu iz bolnišnice, ob lastnem trudu z veliko volje in motivacije, ter s pomočjo svojcev in nekaterih služb, živi normalno življenje in se uspešno vključuje v družbo. Ugotavljamo, da lahko oseba s shizofrenijo doseže zadovoljivo kakovost življenja.
Ključne besede: pacient, shizofrenija, duševna bolezen, zdravstvena nega, skupnostna skrb
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 2407; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (444,78 KB)

6.
Odnos družbe do oseb s shizofrenijo
Lea Oprešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana duševna motnja- shizofrenija in odnos družbe do oseb s shizofrenijo. Osredotočili smo se na odnos družbe, ki je že skozi vso zgodovino pretežno odklonilen. Želeli smo ugotoviti kakšno je poznavanje shizofrenije ter kakšen je odnos družbe do oseb s shizofrenijo med naključno izbranimi ljudmi. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni duševna motnja- shizofrenija, epidemiologija, vzroki in klinični tipi ter vloga medicinske sestre pri zdravljenju. Opisani so odnos družbe do oseb s shizofrenijo, stigma ter vpliv stigme na življenje oseb s shizofrenijo. Zaradi nepoznavanja bolezni in napačnega prepričanja ljudi so osebe s shizofrenijo velikokrat potisnjene na družbeni rob kar posledično vpliva na njihovo celotno življenje. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v kraju Črna na Koroškem. Anketiranih je bilo 60 naključno izbranih oseb starejših od 18 let. Rezultati raziskave so pokazali, da je polovica naključno anketiranih že slišala za duševno motnjo- shizofrenijo. Večina anketiranih bi bila pripravljena sprejeti osebo s shizofrenijo v svojo družbo, saj menijo, da nimajo predsodkov pred duševno motnjo. Vendar pa nas je presenetil podatek, da je več kot polovica anketiranih mnenja, da je odnos družbe do oseb s shizofrenijo zadržan.
Ključne besede: duševna motnja, shizofrenija, medicinska sestra, družba, odnos, stigma
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 1971; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
Podpora družine pri zdravljenju shizofrenije
Tadeja Kosi, 2011, diplomsko delo

Opis: Shizofrenija je duševna bolezen, katera ne prizadene samo posameznika temveč celotno njegovo družino. V družbi je še vedno razširjeno mnenje, da je bolnik s shizofrenije agresiven, nevaren in da se ga je potrebno izogibati. Tako so pogosto bolniki kot tudi svojci stigmatizirani. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali bolezen shizofrenijo in zdravstvena nega bolnika s shizofrenijo. Predstavili smo obravnavo bolnika s shizofrenijo v družinskem sistemu ter vlogo družine pri zdravljenju oseb s shizofrenijo. Izpostavili smo način oz. vrsto podpore obolelemu svojcu s strani družine v domačem okolju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena v mesecu juniju in juliju 2011 v skupini za pomoč bolnikom in svojcem oseb s shizofrenijo. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. Želeli smo ugotoviti vključevanje družine v proces zdravljenja in nudenja podpore obolelemu članu družine ter ugotoviti najpogostejše težave s katerimi se soočajo svojci obolelih s shizofrenijo. Rezultati raziskave so pokazali, da se vsi anketiranci vključujejo v proces zdravljenja, tako doma kot v bolnišnici. Obiskujejo pa tudi skupino za pomoč bolnikom in svojcem s shizofrenijo, da si pridobijo dodatna znanja in izkušnje. Največji problem, ki so ga anketiranci izpostavili je neprestano prilagajanje obolelemu svojcu na čustvenem, delovnem in socialnem področju.
Ključne besede: shizofrenija, zdravljenje, družina, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1897; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (381,61 KB)

8.
Kakovost življenja mladostnika s shizofrenijo
Nina Berlak, 2013, magistrsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kakovost življenja mladostnika s shizofrenijo. Predstavljena je zgodovina shizofrenije in dejavniki, ki vplivajo na prepoznavanje vzrokov, simptomov, izvajanje diagnostike danes ter možnosti in naèini zdravljenja ter rehabilitacije danes. Pri vkljuèevanju v vsakodnevno življenje se pri mladostniku pojavljajo številne težave. V diplomskem delu so identificirane potrebe mladostnikov s shizofrenijo, kot so dihanje, hranjenje, izloèanje, odvajanje in druge. Obravnavane so ovire (ki vplivajo na socialno in delovno prilagojenost, bolezenske ovire ali ovire, ki so odraz njegove slabe prilagodljivosti), s katerimi se sreèujejo bolniki s shizofrenijo ter pomoè, ki jo pri tem nudi medicinska sestra in zdravstveno osebje. Na podlagi rezultatov študije primera lahko potrdimo, da je kakovost življenja mladostnice s shizofrenijo bistveno manjša, kot je bila pred izbruhom bolezni. Prav tako študija kaže kljuène dejavnike, ki vplivajo na vkljuèevanje mladostnice v socialno okolje, to so paranoidne misli, utrujenost, vrtoglavica, izèrpanost, obèutek odrinjenosti in neenakosti v družbi. Izsledki raziskave so pokazali, da se mladostnica lahko vkljuèuje v vsakodnevno življenje in družbo le deloma, saj družba bolnikov s tovrstno boleznijo, tistih, ki jim zdravstveno stanje to dopušèa, še vedno ne zna integrirati v delovno in socialno okolje.
Ključne besede: mladostnik, shizofrenija, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1071; Prenosov: 116
URL Celotno besedilo (616,71 KB)

9.
OBRAVNAVA STAROSTNIKA S SHIZOFRENIJO
Metka Bolcar, 2013, diplomsko delo

Opis: Shizofrenija je kronična psihoza, ki nastane pred 45–tim letom. Zanjo so značilni simptomi s področja številnih psiholoških procesov. Najpogostejše motnje so na področju mišljenja, čustvovanja, zaznavanja, hotenja, psihomotorike ter sprejemanju samega sebe in okolice. Diplomsko delo predstavlja eno izmed težji duševnih motenj - shizofrenijo in ob njej vlogo medicinske sestre v prepoznavanju potreb ter obravnavo starostnika s shizofrenijo. Metodologija raziskovanja. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Za zbiranje podatkov je uporabljen vprašalnik. Podatki so statistično obdelani s programom Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da so najpogostejše težave pri pacientih s shizofrenijo nezainteresiranost za osebno higieno, nesprejemanje okolice, slabi odnosi do drugih, odvisnost od drugih in zmanjšanje apetita. Svojci se v večini vključujejo v proces zdravstvene nege pasivno in začnejo sodelovati šele takrat, ko nastopijo zdravstvene težave. Sklep. Shizofrenija je bolezen, ki se pojavlja v zgodnjem obdobju odraslosti, prisotna pa je lahko tudi v starosti. Medicinske sestre imajo zelo pomembno vlogo v obravnavi pacienta s shizofrenijo. S pacienti morajo vzpostaviti empatičen odnos, biti morajo iskrene in dosledne, saj so takšni bolniki še bolj občutljivi. Medicinske sestre morajo zaupati v svoje sposobnosti in biti strokovno usposobljene.
Ključne besede: shizofrenija, medicinska sestra, starostnik
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1211; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

10.
Pacient s shizofrenijo v socialnem okolju
Dušanka Bezjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Shizofrenija je kronična pogosto progresivna bolezen možganov, verjetno ena najtežjih duševnih motenj. Pri ljudeh vzbuja nelagodje, tudi strah, z njo je povezanih veliko predsodkov. Največji predsodek je ta, da takšni pacienti v socialnem okolju ne morejo normalno funkcionirati. V diplomskem delu želimo predstaviti shizofrenijo, poznavanje shizofrenije v družbenem okolju, ter naravnanost okolja do teh pacientov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj, zaprtega in pol odprtega tipa. Raziskava je potekala med naključno izbranimi krajani Kidričevega, zajela je 1,5 % delež prebivalstva v Kidričevem. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da velik delež anketirancev ve kaj je shizofrenija, vendar vedo manj o bolezni sami. Veliko ljudi je strah pacientov s shizofrenijo, menijo, da shizofrenija ni ozdravljiva, da se takšni pacienti ne morejo vključevati v socialno okolje, se redno zaposliti ali šolati. Sklep: Shizofrenija je danes ena izmed najhuje stigmatiziranih duševni bolezni na svetu. Bolezen se lahko v veliki meri obvladuje z zdravili ali se blaži njene simptome. Pomembno je, da se o shizofreniji temeljito poučijo vsi: pacienti, njihovi svojci, drugi, ki lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju stigmatizacije bolezni in pacientov v družbi. K izobraževanju pa lahko v veliki meri prispevajo prav medicinske sestre.
Ključne besede: duševna motnja, shizofrenija, socialno okolje, stigmatizacija, medicinska sestra
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 934; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (928,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici