1. FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNEAndreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino.
Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (15,04 MB) |
2. VINOGRADNIŠKO IZRAZJE GORENJE PIROŠICEInes Sikošek, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vinogradniško izrazje Gorenje Pirošice so zajeti rezultati preučevanja vinogradniškega izrazja, ki so ga v preteklosti in ga še danes uporabljajo v vasi Gorenja Pirošica ter glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora omenjene vasi. Gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas in prostega govora informatorja. Na podlagi tega sem sestavila in napisala abecedni slovar vinogradniškega izrazja. S preučevanjem strokovne literature sem v prvem delu diplomske naloge najprej opisala nekatere značilnosti, povezane z vinogradništvom (zgodovino, sorte vin, vinogradne okoliše, vino in zdravje), nato pa s pomočjo narečnega besedila in literature govor Gorenje Pirošice umestila v narečni prostor. Sledijo glasoslovne značilnosti in posebnosti v oblikoslovju. Drugi, obsežnejši del diplome, pa sem posvetila zapisu vinogradniške vprašalnice in sestavi samega slovarja. V abecednem slovarju je 180 gesel, od tega največ samostalnikov. Vanj je vključeno vse, kar je povezano z vinogradništvom, od začetka obdelave zemlje do končnega nastanka vina. Narečni izrazi, ki so se uporabljali v preteklosti, so predvsem mladim manj poznani. Slovar zajema tudi prevzete besede, največ je germanizmov. Na koncu geselskega članka je zapisano, ali sta izraz in njegov pomen zapisana v SSKJ-ju ali v Pleteršnikovem slovarju.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, sevniško-krški govor, Gorenja Pirošica, vinogradniško izrazje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1408; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,33 MB) |
3. |
4. GOVOR VASI HRASTJE PRI CERKLJAH OB KRKI (GLASOSLOVNE IN OBLIKOSLOVNE) ZNAČILNOSTINataša Baznik, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Govor vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki prinaša izsledke raziskave govornega področja, ki je mejno med dvema narečnima skupinama, in sicer dolenjsko in štajersko narečno skupino.
Tema diplomskega dela so glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki. Pri raziskavi sta mi bila v veliko pomoč vprašalnica za Slovenski lingvistični atlas in zvočni zapis govora, ki je bil posnet s pomočjo dveh informatorjev. V delu je oboje podano v fonetični obliki. Na podlagi strokovne literature in posnetega zvočnega gradiva je govor umeščen v narečni prostor, podrobneje pa so predstavljene njegove glasoslovne in oblikoslovne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov. Govor vasi Hrastje spada v sevniško-krški govor posavskega narečja in je pod vplivom štajerske narečne skupine izgubil tonemsko naglaševanje. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški. V govoru je opazen močan samoglasniški upad, pojavljata se akanje in ukanje. V soglasniškem sistemu so največje razlike v primerjavi s knjižnim jezikom opazne pri zvočnikih, na oblikoslovni ravni pa so opazne razlike v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Samostalniki srednjega spola so prešli v moški spol. Pri glagolu se v 1. osebi dvojine pojavi osebilo -ma namesto -va.
Ključne besede: Dialektologija, dolenjska narečna skupina, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, govor vasi Hrastje.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 2084; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,72 MB) |
5. GLASOSLOVNA IN OBLIKOSLOVNA PODOBA BRESTANIŠKEGA GOVORAKatja Komar, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Brestanice na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Pri raziskovanju sem se v veliki meri opirala na vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in na zvočni zapis prostega govora, ki sem ga posnela s pomočjo treh informatork, ter v delu oboje podala v fonetični obliki. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem brestaniški govor umestila v narečni prostor in raziskovanje usmerila h glasoslovni ravnini govora, ki vključuje naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj posameznih glasov, in k oblikoslovni ravnini, ki podaja narečne značilnosti posameznih besednih vrst. Govor Brestanice sodi v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, le-to pa je po Tinetu Logarju in Jakobu Riglerju del štajerske narečne skupine. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora. Pod vplivom štajerske narečne skupine je govor izgubil tudi prvotno tonemsko naglaševanje in kolikostno nasprotje, podaljšali so se celo vsi kratko naglašeni samoglasniki. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški, značilen je močan samoglasniški upad ter pojav akanja, ukanja in celo ikanja. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki, na oblikoslovni ravni pa oblikospreminjevalni vzorci v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Srednji spol je prešel v moški spol. Zaradi (dnevnega) preseljevanja in vse večjega vpliva knjižnega jezika so pogoste nepredvidljive dvojnice, kar daje brestaniškemu govoru značaj mešanega govora.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, brestaniški govor
Objavljeno v DKUM: 30.07.2010; Ogledov: 3612; Prenosov: 389
Celotno besedilo (841,54 KB) |
