| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SEVERNOŠTAJERSKI GOVOR V KRAJU KOZJAK NAD PESNIC IN ANALIZA DIALEKTIZMOV V ZAPISANIH PRAVLJICAH
Metka Roj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Severnoštajerski govor v kraju Kozjak nad Pesnico in analiza dialektizmov v zapisanih pravljicah je prikazana narečna podoba kozjaškega govora. Uporabljeni sta bili metodi snemanja in zapisovanja v slovenski fonetični transkripciji. Na osnovi posnetega narečnega gradiva petih informatorjev, ki je bilo pridobljeno s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in strokovne literature, je kozjaški govor umeščen v narečno skupino. Predstavljeni so geografski in zgodovinski podatki o krajih v občini Zgornja Kungota. Osrednji del diplome predstavlja glasoslovna, oblikoslovna in skladenjska analiza ter besedje zapisanih pripovedi v posebni publikaciji z naslovom »Pravijo, da če..«, ki je nastala pod vodstvom Milene Lozar na Osnovni šoli Kungota. Pripovedi so bile izbrane naključno. Narejena je bila analiza štirih pripovedi starejših občanov Zgornje Kungote in treh pripovedi učencev, iz katerih je razvidno, da se prvotno narečje pri mlajših generacijah izgublja, medtem ko je med starejšo populacijo kozjaški govor še vedno ohranjen.
Ključne besede: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, severnoštajerski kozjaški govor, kraj Zgornja Kungota, narečne pripovedi, kozjaško besedje v pripovedih.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2014; Ogledov: 1820; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Vinogradniško izrazje v vasi Svečina
Urška Rudl, 2011, diplomsko delo

Opis: Vinogradništvo v Svečinskih goricah je vodilna gospodarska panoga že od starega veka in tako je življenje vaščanov že od nekdaj povezano z žlahtno kapljico. To sožitje daje preprosti vasici Svečini poseben čar, zato se narečno vinogradniško izrazje še vedno pogosto uporablja pri delu v vinogradu. Pri raziskovanju narečnega vinogradniškega izrazja sem si pomagala z vinogradniško strokovno literaturo, vinogradniško vprašalnico in s prostim govorom informatorja. Na osnovi posnetega narečnega gradiva in strokovne literature je govor Svečine umeščen tudi v narečno skupino, predstavljene so njegove glasoslovne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov. V diplomskem delu sem na kratko predstavila tudi zgodovino vinogradništva, še posebej viničarstva v Svečinskih goricah, osredinila pa sem se predvsem na zapis abecednega slovarja vinogradniškega izrazja, v katerega je vključenih 229 iztočnic. Slovar tematsko zajema celotno področje vinogradništva: od priprave zemljišča za sajenje vinske trte, glavnih opravil v vinogradu, kletarjenja, do priprave vina. V slovar so poleg sodobnih vinogradniških izrazov vključeni tudi starejši narečni izrazi za orodja in način obdelave vinogradov, ki jih nekateri vaščani poznajo še danes.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, severnoštajerski kozjaški govor, vinogradniško izrazje, viničarstvo v Svečinskih goricah, vas Svečina.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2012; Ogledov: 2342; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici