| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv konzervirajoče obdelave tal na velikost populacij škodljivih organizmov v ozimni pšenici (Triticum aestivum L.)
Klara Jablanovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V obdobju 2017–2018 smo izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinek konzervirajoče obdelave tal (setev v mulč in direktna setev) na velikost populacij glivičnih bolezni, škodljivcev in plevelov v posevku ozimne pšenice sorte 'Alixan'. V poskusu smo analizirali devet različnih načinov obdelave tal, na katerih smo po standardih EPPO izvedli analizo velikosti populacij škodljivih organizmov z neposrednim vizualnim bonitiranjem. Ugotovili smo, da sistemi konzervirajoče obdelave tal lahko značilno povečajo napad nekaterih glivičnih bolezni, povečanje populacije plevelov je bilo zmerno, škodljivcev (strgač in uši) pa neznačilno. Povečanje populacij škodljivih organizmov v različnih sistemih konzervirajoče obdelave je povzročilo značilno zmanjšanje pridelkov v primerjavi s sistemom, kjer smo izvedli klasično oranje in setev.
Ključne besede: konzervirajoča obdelava, pšenica, direktna setev, škodljivi organizmi, obdelava
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

2.
Uporaba tehnologije RFID za merjenje vpliva medvrstne razdalje na razvoj soje.
Mišel Pleteršek, 2019, diplomsko delo

Opis: Setev soje se lahko izvede na različne načine, pri čemer razlikujemo sejalnice za setev predvsem glede na medvrstno razdaljo, ki jo z njimi dosežemo. Preučevali smo vpliv medvrstne razdalje na razvoj rastlin soje, pri čemer smo uporabili dve sorti soje, Lenka in ES Mentor. Vsako od njiju smo sejali na medvrstno razdaljo 35 cm in 70 cm, pri tem smo gostoto povsod ohranili enako. S pomočjo tehnologije RFID, ki obsega pametno značko z mikročipom, tremi senzorji in anteno ter bralnik, smo skozi rastno dobo posevka izvajali meritve temperature, vlažnosti in svetlobe na sredi medvrstnega prostora vsake poskusne parcele. Proti koncu razvoja posevka smo opravili meritve morfoloških lastnosti rastlin in popis zapleveljenosti. Ugotovili smo, da so razlike med sortami soje bolj izrazite kot razlike pri različnih medvrstnih razdaljah. Prikazali smo možnosti uporabe tehnologije RFID v poljedelstvu in predlagali izboljšave, ki bi kmetu omogočile lažji nadzor kmetijskih površin in hitrejše ukrepanje.
Ključne besede: RFID, soja, medvrstna razdalja, setev
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 342; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

3.
Združena setev ozimnega dvorednega ječmena (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) in dveh sort krmnega graha (Pisum sativum spp. arvense L.) v različnih gostotah setve
Katja Hladnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Ključne besede: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 1111; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Obdelovanje tal in protierozijska zaščita na vodovarstvenih območjih
Denis Stajnko, 2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem in izobraževanju pridelovalcev o sodobnih načinih obdelave tal na vodovarstvenih območjih (VVO), ki obsegajo območje varovanja vodnjaka (VVO), zasilno zaščitno cono (VVO III), pomembno območje za podtalnico (VVO II) in zelo občutljivo območje (VVO I). Pripravili smo jo za potrebe izvajanja projekta SI-MUR-AT v okviru EU programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014 – 2020. VVO predstavlja področja zajemanja pitne vode (vključno z vodo iz jezer, rek in podzemnih vodonosnikov), ki jih ščitimo pred prekomerno uporabo in kontaminacijo. Ker je VVO po navadi del kmetijske krajine, na kakovost vode lahko vplivajo nepravilne kmetijske prakse. V prvem delu monografije so predstavljene najpomembnejše omejitev konvencionalnega gojenja na VVO, zlasti obdelava tal, ki je omejena z lokalno in državno zakonodajo. Pomemben del monografije je predstavitev ohranitvenega kmetijstva, pri čemer je posebej opisana konzervacijska (ohranitvena) obdelava (KO), ki je edini sprejemljiv način priprave tal za setev na VVO. Poleg KO-sistemov so prikazani principi direktne setve brez mehanskega mešanja tla, setev v trakove in združene setve.
Ključne besede: konzervacijsko kmetijstvo, ohranitvena obdelava, direktna setev, zastirka, kontrola plevelov
Objavljeno: 07.08.2017; Ogledov: 1022; Prenosov: 193 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (6,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Pol-naravno travinje kot vir semena za obnovo ruše velike naravne vrednosti
Branko Lukač, Janko Verbič, Branko Kramberger, Mitja Kaligarič, Vladimir Meglič, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V zadnjih letih pol-naravno travinje vedno bolj pridobiva večnamensko vlogo v prostoru. Poleg zagotavljanja voluminozne krme domačim živalim postajajo pomembne tudi številne druge funkcije pol-naravnega travinja, med katerimi se vse bolj izpostavlja tudi biotska pestrost ruše. S tega vidika so posebej cenjene ruše velike naravne vrednosti. Skozi zgodovino se je biotska pestrost ohranjala predvsem z ekstenzivno pašno rabo in košnjo rastlin v obdobju dozorevanja semena. Z intenzifikacijo gospodarjenja na travinju v dvajsetem stoletju in uporabo komercialnih semenskih mešanic se je na pol-naravnem travinju biotska pestrost ruše na splošno pričela zmanjševati. V zadnjem obdobju smo se začeli zavedati negativnih posledic upadanja biotske pestrosti in začeli razvijati ukrepe za zaustavitev tega procesa. Med temi ukrepi ima pomembno vlogo setev oz. obnova ruše velike naravne vrednosti. Vir semen za zasnovo take ruše je lahko le biotsko pestro pol-naravno travinje. V svetu so se v zadnjih letih razvile različne metode pridobivanja semena in načini setve, ki omogočajo uspešno vzpostavitev izvorne biotsko pestre ruše prilagojene lokalnim rastnim razmeram.
Ključne besede: travinje, pol-naravno travinje, prostorska vloga, biotska pestrost, pridelava semena, setev, vir semen
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 746; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (198,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Pojav tobakovega resarja na poru v odvisnosti od načina pridelave
Jožica Glavač, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološka pridelava zelenjave ni samo način pridelave, temveč zavzema širok spekter aktivnosti v kmetijstvu. Pravilni ukrepi pripomorejo h kakovostnejšim pridelkom ter obrambi pred škodljivci. Tako smo v letu 2013 v okviru mednarodnega projekta InterVeg izvedli poskus na polju na Univerzitetnem kmetijskem centru UKC Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Poskus je trajal skozi celo rastno obdobje pora, to je od aprila do oktobra. V tem obdobju smo izbrali dva različna termina nastavitve lepljivih modrih vab za lov resarjev. Prvi termin namestitve vab je bil 23. 8. 2013, drugi termin pa 4. 9. 2013. Namen raziskave je bil preučiti vpliv različnih načinov oskrbe tal na pojav tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) na poru (Allium porrum L.), ki je bil glavni posevek. Uporabili smo dva kultivarja 'Hannibal' in 'Striker F1'. Vključenih je bilo pet obravnavanj: (i) por brez podsevka – okopan, (ii) por + pozna setev bele detelje – neopleto, (iii) por + rana setev bele detelje – opleto, (iv) por + pozna setev bele detelje – opleto in (v) por na tkani prekrivki. Pojav naleta resarjev smo spremljali v dveh različnih terminih. Statistično značilno najmanjše število ulovljenih resarjev na poru je bilo pri pozni setvi bele detelji na neopleti njivi. Z vidika termina namestitve vab, pa smo statistično značilno manjše število ulovljenih resarjev ugotovili v drugem terminu nastavitve vab.
Ključne besede: ekološka pridelava, por, združena setev, lov, tobakov resar
Objavljeno: 09.05.2017; Ogledov: 713; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
MERJENJE IZPUSTOV CO2 IZ RAZLIČNO OBDELANIH TEŽKIH TAL
Doroteja Brumec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2013 je bil izveden poljski poskus v bližini Zg. Kungote, pri katerem smo primerjali pojavnost izpustov CO2 iz težkih tal zaradi različnih tehnik obdelave tal; oranje in priprava tal s predsetvenikom, rahljalnik in direktna setev. Ugotoviti smo želeli vplive različnih načinov obdelave tal in vremenskih dejavnikov na mesečno velikost izpustov CO2. Pri obdelavi s pomočjo pluga se je v mesecu maju pri povprečni temperaturi 14,77 °C in 35,2 mm padavin povprečno sprostilo 26,16 μmol/m2s. Pri konzervirajoči obdelavi smo največjo vrednost izpustov CO2 (9,0 μmol/m2s) izmerili v mesecu septembru, pri povprečni temperaturi 14,92 °C in 143,6 mm padavin. Prav tako smo meseca septembra zabeležili največje izpuste CO2 pri direktni setvi (11,00 μmol/m2s). Povprečne letne vrednosti izpustov CO2 so znašale pri konzervirajoči obdelavi 4,90 μmol/m2s, pri direktni setvi 5,40 μmol/m2s in pri obdelavi s plugom 8,0 μmol/m2s, kar pomeni, da lahko z izbiro različnih načinov obdelave tal pomembno vplivamo na zmanjšanje izpustov CO2 pri poljedelstvu.
Ključne besede: obdelava tal, oranje, rahljalnik, direktna setev, izpusti CO2 iz tal
Objavljeno: 27.01.2017; Ogledov: 1008; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

8.
VPLIV ČASA SETVE NA RAST IN RAZVOJ RŽI (Secale cereale L.) ZA KLAJO IN SILAŽO
Simon Murko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v različnih terminih na lokaciji v Zgornjem Dupleku posejali rž sorte Protecor. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv časa setve na rast in razvoj rži za jeseni pridelano klajo in silažo. Poskus je bil izveden v treh rokih setve in treh ponovitvah. Meritve višin rastlin smo izvedli v treh terminih, merili smo tudi premer stebla in ugotavljali število listov na rastlino. Jeseni 2015 smo del posevka rži pokosili, stehtali količino zelene mase in nato s sušenjem določili količino suhe snovi po posameznih vzorcih. Del pokošene rži smo silirali in januarja 2016 opravili kemično analizo silaže. Največji pridelek zelene mase pokošen jeseni je bil pri prvem roku setve rži in je znašal 32 507 kg ha-1. Pridelek suhe snovi je bil prav tako največji v prvem roku setve in je znašal 4547 kg ha-1. Največji pridelek zrnja rži po jesenski košnji za silažo pa je bil pri drugem roku setve in je znašal 6157 kg ha-1. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da čas setve vpliva na količino pridelka zelene mase, suhe snovi in pridelka zrnja rži.
Ključne besede: rž/setev/klaja/silaža/pridelek
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1201; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
SPOMLADANSKA SETEV INKARNATKE (Trifolium incarnatum L.) NI PRIMERNA ZA PRIDELOVANJE V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI
Tadej Koren, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poljskem mikroposkusu, ki je bil zasnovan spomladi leta 2015 na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah (46°29' N in 15°39' E), smo ugotavljali vpliv časa setve na rast in razvoj inkarnatke (Trifolium incarnatum L.). Poskus je bil zasnovan po metodi naključnega bloka v štiri ponovitvah. Posamezno obravnavanje so predstavljali različni termini setve (1) 2. 4. 2015, (2) 7. 5. 2015, (3) 1. 7. 2015, (4) 2. 9. 2015. Statistično značilno smo ob košnji ugotovili najvišje pridelke sveže zelene krme (ZM t ha-1), suhe snovi (SS t ha-1) in tudi višino rastlin (cm) pri košnji zgodnjega spomladanskega roka setve (1). Na posevku se je pred košnjo začela zelo hitro pojavljati plesen kot negativni faktor za pridelavo inkarnatke v tem času. Z vsako naslednjo košnjo, kasneje sejane inkarnatke (2,3), so se posamezni merjeni parametri zmanjševali. Nasprotno so se bolezni vedno bolj širile.
Ključne besede: inkarnatka, setev, pridelek, višina
Objavljeno: 26.02.2016; Ogledov: 1692; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici