1. Spolno razmerje potomstva pri govedu glede na prehranjenost matere : magistrsko deloJanez Belšak, 2023, magistrsko delo Opis: V živinoreji se pri potomcih pogosto favorizira določen spol. Dandanes se za namen produkcije željenega spola potomca uporabljajo izključno biotehnološke metode, predvsem seksirano seme. Vendar pa poznamo tudi biološke mehanizme, ki pod določenimi okoljskimi pogoji, na primer razpoložljivost virov in prehranska preskrba samice, povzročajo odklon spolnega razmerja pri potomstvu. V nalogi smo na podlagi podatkov Centralne podatkovne zbirke Govedo iskali povezavo med prehranjenostjo krav, predvsem na osnovi oskrbe z energijo, ocenjene posredno prek sestave mleka, in spolnim razmerjem potomstva. Ocena prehranjenosti je temeljila na razmerju med mlečnimi maščobami in beljakovinami ter na vsebnosti sečnine v mleku v obdobju od 7 do 14 dni pred uspešno osemenitvijo. Uporabili smo podatke krav različnih pasem, vključenih v kontrolo prireje od leta 2009 do 2022. Izhodiščni podatkovni set je skupno vseboval podatke za 51.766 kontrol prireje mleka od skupno 43.261 krav molznic iz 4.227 rej. Podatkov o količini sečnine v mleku smo imeli za 39.437 kontrol, podatke o številu somatskih celic (ŠSC) v mleku pa za 50.226 živali, od tega je imelo 23.300 živali ŠSC pod 150.000. ŠSC nad 150.000 nakazuje na začetek vnetnih procesov v vimenu, ki lahko pomembno vpliva na sestavo mleka, zato smo takšne živali obravnavali posebej. Rezultati kažejo, da imajo živali z nižjim razmerjem med mlečnimi maščobami in beljakovinami značilno večji delež moških potomcev, živali z visokim razmerjem pa večji delež ženskih potomcev. Krave z nizkimi in srednjimi vrednostmi sečnine v mleku imajo značilno višji delež ženskih potomcev. Živali, ki so boljše energijsko oskrbljene, imajo torej večji delež moških potomcev, pri živalih s slabšo energijsko oskrbljenostjo pa se kaže nasprotna tendenca. V vseh primerih so imele živali s ŠSC >150.000 moško odklonjeno spolno razmerje potomstva. Rezultati deloma potrjujejo Trivers-Willardovo hipotezo, ki implicira žensko odklonjeno spolno razmerje potomcev krav s slabšo preskrbljenostjo (energetsko bilanco), kar je pri poliginih živalih evolucijsko smotrnejše in rezultira z višjim biološkim fitnesom. Rezultati raziskave nakazujejo možnost uporabe prilagajanja krmnega obroka v obdobju pred osemenitvijo kot sorazmerno enostavnega načina manipulacije spolnega razmerja pri kravah molznicah Ključne besede: govedo, spolno razmerje, prehranjenost, sestava mleka, teorija dodelitve spola Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 26 Celotno besedilo (1,31 MB) |
2. Vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznicDamjana Žampa, 2020, diplomsko delo Opis: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic, je bila izvajana na kmetiji Žampa leta 2019. Dobro počutje živali je gospodarsko in etološko gledano esencialnega pomena za napredek in izpolnjevanje visokih ciljev kmeta. To lahko izpolnjuje le žival, ki ima dobre konzumacijske sposobnosti in navade ter prijetno, lagodno okolje. K slednjemu spada tudi vpliv glasbe. Poskus v računalniško vodenem hlevu na 33 kravah ČB pasme je potekal 60 dni in bil razdeljen na tri obdobja glasbe (počasne, brez glasbe in hitre). Jutranje in večerne količine mleka so bile izvzete iz programa Dairy Plan za vsak dan poskusa, medtem ko so bili vzorci za analizo parametrov mleka posamezne živali odvzeti vsak dvajseti dan. Ugotovili smo, da počasna glasba blagodejno vpliva na prirejo, kajti v tem obdobju smo zabeležili najvišje količine mleka, najvišje so bile tudi povprečne vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in SSBM. Raziskovanje je dalo pobudo za poskus v večjem obsegu, na več živalih in daljšem obdobju, saj glasba vpliva na parametre mlečnosti. Ključne besede: krave molznice, vpliv glasbe, počutje, mlečnost, sestava mleka Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1760; Prenosov: 217 Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. Vpliv krmnega dodatka vibrosorba na mlečnost, sestavo mleka in zdravstveno stanje krav molznicDavid Slatinek, 2020, diplomsko delo Opis: Na kmetiji Gašperja Zabreta smo izvedli poskus, pri katerem smo dodajali zeolit VibroSORB® v obrok kravam molznicam. Zanimalo nas je, kako krmni dodatek VibroSORB® vpliva na prirejo mleka, njegovo sestavo, obenem pa tudi zdravstveno stanje krav na kmetiji. Tematika diplomskega dela se nam je zdela izredno zanimiva, saj na tem področju še ni veliko raziskanega. Zaželeni cilji poskusa so bili predvsem povečana mlečnost, izboljšana kakovost mleka in s tem povezana odkupna cena, hkrati pa tudi boljše zdravstveno stanje živali. Poskusno skupino so predstavljale krave v laktaciji, ki so v času med 19. 12. 2018 in 8. 3. 2019 dobivale v obrok dodatek zeolita v odmerku 150 g/kravo/dan. Za kontrolno skupino smo vzeli podatke istega obdobja leto poprej, saj se obrok drugače ni spremenil. Molža je potekala s pomočjo robota, ki je sproti beležil vse parametre v mleku, za vsako kravo in vsako njeno molžo. Rezultati statistične analize nakazujejo, da zeolit povečuje prirejo mleka in vsebnost maščob v mleku. Pri količini beljakovin v mleku nismo ugotovili pomembnih razlik. Zdravstveno stanje živali in plodnost krav na kmetiji se nista pomembno spremenila v primerjavi s kontrolnim obdobjem. Glede na rezultate dobljene v tem diplomskem delu, bi bilo smiselno nadaljevati raziskavo, in sicer za daljše obdobje, z večjim številom krav, z različnim načinom dajanja ter različnimi odmerki dodatka. Ključne besede: zeolit, VibroSORB®, mleko, sestava mleka, zdravje Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 1122; Prenosov: 83 Celotno besedilo (814,99 KB) |
4. Sestava mleka pri svinji v povezavi s telesno maso in sesnim obnašanjem pujskovAna Skitek, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Na sestavo mleka vplivajo različni dejavniki, tako genetski, kot tudi okoljski. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezave med sestavo mleka, telesno maso in obnašanjem pujskov v času laktacije. V preučevanje je bilo vključenih pet svinj z gnezdi, velikosti vsaj 10 pujskov (N = 55), pri katerih smo na 3., 7., 14., in 28. dan laktacije opazovali sesno obnašanje pujskov in, odvzeli vzorce mleka iz vsakega seska posebej. Po vsakem opazovanju smo pujske stehtali. Skupaj z večanjem telesne mase in starostjo, se je, večala tudi stabilnost sesnega reda, ki je svoj vrh dosegla v drugem tednu laktacije (52 %). Povezava med telesno maso in deležem beljakovin v mleku je bila v laktaciji statistično značilno negativna (r = –0,312; p < 0,001). Ob upoštevanju časovne komponente smo pri telesni masi ugotovili enak trend, t.j. negativnoa povezavoa v vseh obdobjih laktacije, ki pa na začetku laktacijin koncu laktacije, ni statistično značilna (p ≥ 0,05). Med telesno maso in deležem laktoze v mleku je bilo zaznati šibko (r = 0,1094), vendar statistično značilno (p = 0,001) pozitivno povezavo, ki pa je bila statistično značilna le v sredini laktacije (7. in 14. dan, p < 0,05). Podobno, vendar močnejšo povezavo smo ugotovili tudi v primeru stabilnosti sesanja (r = 0,7943, p = 0.,000) Ključne besede: Sestava mleka, sesno obnašanje, telesna masa, stabilnost sesanja, pujski Objavljeno v DKUM: 12.09.2018; Ogledov: 2347; Prenosov: 85 Celotno besedilo (527,41 KB) |
5. |
6. VPLIV NAČINA KRMLJENJA MOLZNIC NA KOLIČINO IN KAKOVOST MLEKA TER KONZUMACIJSKO SPOSOBNOSTFlorjan Pevec, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti vpliv načina krmljenja molznic na kakovost mleka in konzumacijsko sposobnost. V raziskavo je bilo vključenih 30 krav molznic črno bele pasme. Proučevali smo 2 različna načina krmljenja in sicer s krmilno mešalno prikolico ter klasično. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v sestavi in količini mleka ter v konzumacijski sposobnosti. Pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico se mlečnost krav zviša ne glede na stadij laktacije in zaporedno laktacijo in sicer iz 17,46 ± 6,65 kg mleka/dan na 19,38± 6,12 kg mleka/dan. Vsebnost beljakovin se je prav tako zvišala iz 3,57 % ± 0,33 na 3,61 % ± 0,28. Konzumacija se je pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico zvišala za 7,9 %, ostanki krme pa so se zmanjšali kar za 44,4 %. Pri krmljenju molznic s krmilno mešalno prikolico prihranimo na delovnem času in naporu v primerjavi s klasičnim krmljenjem, pri tem pa dobimo tudi boljše proizvodne rezultate, kot pri klasičnem načinu krmljenja. Ključne besede: krave molznice, način krmljenja, konzumacija krme, prireja mleka, sestava mleka Objavljeno v DKUM: 04.05.2015; Ogledov: 2148; Prenosov: 317 Celotno besedilo (705,36 KB) |
7. VPLIV LETNEGA ČASA NA SESTAVO MLEKA V PETLETNEM OBDOBJUMartina Rokavec, 2014, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo temelji na podatkih o sestavi mleka (beljakovine, sečnina,maščobe, laktoza), pridobljenih od KGZS - Zavoda Ptuj od leta 2006 do 2010. V analizo smo vključili večino vzorcev mleka kmetijskih gospodarstev na omenjenem območju, vključenih v kontrolo prireje. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv letnega časa na vsebnost maščob, beljakovin, sečnine in laktoze v mleku. Nadalje smo ugotavljali, ali obstajajo korelacije med navedenimi parametri mleka. Rezultati so pokazali, da se posamezne sestavine mleka statistično značilno razlikujejo(α=0,01) glede na zimsko in poletno obdobje. Povprečne vsebnosti beljakovin, maščob in laktoze so bile v poletnem obdobju nižje kot v zimskem obdobju, medtem ko je bila povprečna vrednost sečnine nižja v zimskem obdobju. Nadalje smo ugotovili, da obstajajo značilne linearne korelacije med vsemi sestavinami mleka. Korelacija med maščobami in beljakovinami je bila pozitivna, korelacije med vsemi ostalimi parametri mleka pa so bile negativne. Ključne besede: mleko, sestava mleka, letni časi Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 1463; Prenosov: 277 Celotno besedilo (470,98 KB) |
8. Humane mlečne bankeAna Ćosić, 2013, diplomsko delo Opis: Humane mlečne banke zbirajo, nadzorujejo, obdelujejo, shranjujejo in razdeljujejo darovano mleko. Namenjene so nedonošenčkom in bolnim novorojenčkom, katerih matere nimajo mleka.
Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost mater o pomembnosti humanih mlečnih bank.
Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Ugotovili smo, da so matere osveščene o pomembnosti humanih mlečnih bank in zato tudi posledično čimprejšnja ustanovitev humane mlečne banke v Sloveniji. Ključne besede: humane mlečne banke, prednosti materinega mleka, sestava materinega mleka, analiza materinega mleka, izbrizgavanje in shranjevanje materinega mleka Objavljeno v DKUM: 25.11.2013; Ogledov: 1768; Prenosov: 250 Celotno besedilo (756,36 KB) |
9. LASTNOSTI PRIREJE IN SESTAVA OVČJEGA MLEKA TER NJIHOVE POVEZANOSTI PRI SLOVENSKIH MLEČNIH PASMAH OVACAlberta Zorko, 2012, magistrsko delo Opis: Cilj naloge je bil ugotoviti splošne kazalnike kakovosti mleka ter njihovo statistično povezavo pri slovenskih mlečnih pasmah ovac. Proučevali smo lastnosti mlečnosti pri bovški in oplemenjeni bovški pasmi v obdobju 2005-2010. V analizo smo vključili 8017 živali, od tega je bilo 6588 živali bovške pasme in 1429 živali oplemenjene bovške pasme. Kot sistematske vplive smo vključili pasmo, tehnologijo reje, leto in zaporedno laktacijo. Vpliv pasme je bil viden tako v količini mleka kot tudi v sestavi. Oplemenjena bovška pasma je imela v primerjavi z bovško pasmo osem dni daljšo laktacijo (218 dni proti 210 dni) z značilno več mleka v laktaciji (283 kg proti 229 kg), maščobe (16,2 kg proti 14,5 kg) in beljakovin (15,4 kg proti 12,5 kg), vendar značilno manj suhe snovi (15,8 kg proti 16,4 kg) in manjši delež maščob (5,8% proti 6,4%). Značilnih razlik nismo ugotovili le pri vsebnosti beljakovin pri obeh pasmah. Ne glede na pasmo so ovce v konvencionalni reji dale več mleka v laktaciji (255 kg proti 203 kg), več maščobe (16 kg proti 13 kg), več beljakovin (14 kg proti 11 kg), imelo pa je njihovo mleko manjši delež suhe snovi (16,3% proti 16,5%), beljakovin (5,4% proti 5,6%) ter maščob (6,2% proti 6,3%) kakor v ekološki reji. Prav tako smo ugotovili, da je bilo pri vseh ovcah največ mleka, beljakovin in maščobe v četrti laktaciji. Vpliv zaporedne laktacije ni bil viden le pri vsebnosti beljakovin in vsebnosti suhe snovi. Ključne besede: mlečnost ovac, sestava mleka, sistemi pridelave, tehnologije reje, pasma Objavljeno v DKUM: 24.04.2012; Ogledov: 2545; Prenosov: 378 Celotno besedilo (308,08 KB) |