| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV LETNEGA ČASA NA SESTAVO MLEKA V PETLETNEM OBDOBJU
Martina Rokavec, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo temelji na podatkih o sestavi mleka (beljakovine, sečnina,maščobe, laktoza), pridobljenih od KGZS - Zavoda Ptuj od leta 2006 do 2010. V analizo smo vključili večino vzorcev mleka kmetijskih gospodarstev na omenjenem območju, vključenih v kontrolo prireje. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv letnega časa na vsebnost maščob, beljakovin, sečnine in laktoze v mleku. Nadalje smo ugotavljali, ali obstajajo korelacije med navedenimi parametri mleka. Rezultati so pokazali, da se posamezne sestavine mleka statistično značilno razlikujejo(α=0,01) glede na zimsko in poletno obdobje. Povprečne vsebnosti beljakovin, maščob in laktoze so bile v poletnem obdobju nižje kot v zimskem obdobju, medtem ko je bila povprečna vrednost sečnine nižja v zimskem obdobju. Nadalje smo ugotovili, da obstajajo značilne linearne korelacije med vsemi sestavinami mleka. Korelacija med maščobami in beljakovinami je bila pozitivna, korelacije med vsemi ostalimi parametri mleka pa so bile negativne.
Ključne besede: mleko, sestava mleka, letni časi
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 579; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (470,98 KB)

2.
LASTNOSTI PRIREJE IN SESTAVA OVČJEGA MLEKA TER NJIHOVE POVEZANOSTI PRI SLOVENSKIH MLEČNIH PASMAH OVAC
Alberta Zorko, 2012, magistrsko delo

Opis: Cilj naloge je bil ugotoviti splošne kazalnike kakovosti mleka ter njihovo statistično povezavo pri slovenskih mlečnih pasmah ovac. Proučevali smo lastnosti mlečnosti pri bovški in oplemenjeni bovški pasmi v obdobju 2005-2010. V analizo smo vključili 8017 živali, od tega je bilo 6588 živali bovške pasme in 1429 živali oplemenjene bovške pasme. Kot sistematske vplive smo vključili pasmo, tehnologijo reje, leto in zaporedno laktacijo. Vpliv pasme je bil viden tako v količini mleka kot tudi v sestavi. Oplemenjena bovška pasma je imela v primerjavi z bovško pasmo osem dni daljšo laktacijo (218 dni proti 210 dni) z značilno več mleka v laktaciji (283 kg proti 229 kg), maščobe (16,2 kg proti 14,5 kg) in beljakovin (15,4 kg proti 12,5 kg), vendar značilno manj suhe snovi (15,8 kg proti 16,4 kg) in manjši delež maščob (5,8% proti 6,4%). Značilnih razlik nismo ugotovili le pri vsebnosti beljakovin pri obeh pasmah. Ne glede na pasmo so ovce v konvencionalni reji dale več mleka v laktaciji (255 kg proti 203 kg), več maščobe (16 kg proti 13 kg), več beljakovin (14 kg proti 11 kg), imelo pa je njihovo mleko manjši delež suhe snovi (16,3% proti 16,5%), beljakovin (5,4% proti 5,6%) ter maščob (6,2% proti 6,3%) kakor v ekološki reji. Prav tako smo ugotovili, da je bilo pri vseh ovcah največ mleka, beljakovin in maščobe v četrti laktaciji. Vpliv zaporedne laktacije ni bil viden le pri vsebnosti beljakovin in vsebnosti suhe snovi.
Ključne besede: mlečnost ovac, sestava mleka, sistemi pridelave, tehnologije reje, pasma
Objavljeno: 24.04.2012; Ogledov: 1675; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (308,08 KB)

3.
Humane mlečne banke
Ana Ćosić, 2013, diplomsko delo

Opis: Humane mlečne banke zbirajo, nadzorujejo, obdelujejo, shranjujejo in razdeljujejo darovano mleko. Namenjene so nedonošenčkom in bolnim novorojenčkom, katerih matere nimajo mleka. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost mater o pomembnosti humanih mlečnih bank. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Ugotovili smo, da so matere osveščene o pomembnosti humanih mlečnih bank in zato tudi posledično čimprejšnja ustanovitev humane mlečne banke v Sloveniji.
Ključne besede: humane mlečne banke, prednosti materinega mleka, sestava materinega mleka, analiza materinega mleka, izbrizgavanje in shranjevanje materinega mleka
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 818; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (756,36 KB)

4.
VPLIV NAČINA KRMLJENJA MOLZNIC NA KOLIČINO IN KAKOVOST MLEKA TER KONZUMACIJSKO SPOSOBNOST
Florjan Pevec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti vpliv načina krmljenja molznic na kakovost mleka in konzumacijsko sposobnost. V raziskavo je bilo vključenih 30 krav molznic črno bele pasme. Proučevali smo 2 različna načina krmljenja in sicer s krmilno mešalno prikolico ter klasično. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v sestavi in količini mleka ter v konzumacijski sposobnosti. Pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico se mlečnost krav zviša ne glede na stadij laktacije in zaporedno laktacijo in sicer iz 17,46 ± 6,65 kg mleka/dan na 19,38± 6,12 kg mleka/dan. Vsebnost beljakovin se je prav tako zvišala iz 3,57 % ± 0,33 na 3,61 % ± 0,28. Konzumacija se je pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico zvišala za 7,9 %, ostanki krme pa so se zmanjšali kar za 44,4 %. Pri krmljenju molznic s krmilno mešalno prikolico prihranimo na delovnem času in naporu v primerjavi s klasičnim krmljenjem, pri tem pa dobimo tudi boljše proizvodne rezultate, kot pri klasičnem načinu krmljenja.
Ključne besede: krave molznice, način krmljenja, konzumacija krme, prireja mleka, sestava mleka
Objavljeno: 04.05.2015; Ogledov: 851; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (705,36 KB)

5.
6.
Sestava mleka pri svinji v povezavi s telesno maso in sesnim obnašanjem pujskov
Ana Skitek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na sestavo mleka vplivajo različni dejavniki, tako genetski, kot tudi okoljski. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezave med sestavo mleka, telesno maso in obnašanjem pujskov v času laktacije. V preučevanje je bilo vključenih pet svinj z gnezdi, velikosti vsaj 10 pujskov (N = 55), pri katerih smo na 3., 7., 14., in 28. dan laktacije opazovali sesno obnašanje pujskov in, odvzeli vzorce mleka iz vsakega seska posebej. Po vsakem opazovanju smo pujske stehtali. Skupaj z večanjem telesne mase in starostjo, se je, večala tudi stabilnost sesnega reda, ki je svoj vrh dosegla v drugem tednu laktacije (52 %). Povezava med telesno maso in deležem beljakovin v mleku je bila v laktaciji statistično značilno negativna (r = –0,312; p < 0,001). Ob upoštevanju časovne komponente smo pri telesni masi ugotovili enak trend, t.j. negativnoa povezavoa v vseh obdobjih laktacije, ki pa na začetku laktacijin koncu laktacije, ni statistično značilna (p ≥ 0,05). Med telesno maso in deležem laktoze v mleku je bilo zaznati šibko (r = 0,1094), vendar statistično značilno (p = 0,001) pozitivno povezavo, ki pa je bila statistično značilna le v sredini laktacije (7. in 14. dan, p < 0,05). Podobno, vendar močnejšo povezavo smo ugotovili tudi v primeru stabilnosti sesanja (r = 0,7943, p = 0.,000)
Ključne besede: Sestava mleka, sesno obnašanje, telesna masa, stabilnost sesanja, pujski
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 239; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (527,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici