| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih
Iris Zgaga, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se podrobneje seznanila ter raziskala razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. V prvem delu diplomskega dela sem se osredotočila na redni pravdni postopek, kjer sem opredelila zgolj splošne značilnosti. Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za končni cilj odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter kasnejšo izdajo sodne odločbe. V naslednjem poglavju so prikazane značilnosti postopka v gospodarskih sporih, kot so splošna pravila in načela posebnih postopkov pravdnega postopka, kamor sodi tudi postopek v gospodarskih sporih. Kasneje je obravnavan pojem gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna in objektivna merila oziroma kombinacija enih ali drugih. Delo vsebuje tudi pojem gospodarskih sporov majhne vrednosti, kjer predmet tožbenega zahtevka ne presega 4000 EUR. Težišče diplomskega dela je v razmejitvi med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. Razmejitev je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišč in je nadvse pomembna, saj lahko napačno vodenje postopka povzroči nedovoljeno pravdno sredstvo, ki ga stranka v postopku ne more uveljavljati. Napačna uporaba pravil postopka sicer ni usodna, temveč pomeni zgolj relativno kršitev določb pravdnega postopka. Postopek v gospodarskih sporih se od rednega pravdnega postopka razlikuje v pristojnosti in sestavi sodišča. V postopku v gospodarskih sporih odloča sodnik posameznik na okrožnem sodišču. Razmejitev se prav tako kaže pri glavni obravnavi ter pripravi nanjo, v poravnavi, objektivni kumulaciji, sankcijah izostanka iz narokov, izrednih pravnih sredstvih in v pogostejšem alternativnem reševanju sporov v gospodarskih sporih. Vzporedno sem poudarila pomembne podobnosti oziroma razlike v ureditvi gospodarskih sporov Nemčije in Hrvaške.
Ključne besede: pravdni postopek, civilna zadeva, gospodarski spor, razmejitev, gospodarski spor majhne vrednosti, gospodarski posli in gospodarske pogodbe, pristojnost in sestava sodišča, glavna obravnava, poskus poravnave, procesni roki, izredna pravna sredstva, revizija, objektivna kumulacija, alternativno reševanje sporov
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 1294; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (927,84 KB)

2.
SODIŠČE EU PO LIZBONSKI POGODBI
Tomaž Bauman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam Sodišče EU ter spremembe, ki jih je le-to doživelo z Lizbonsko pogodbo. Čeprav Sodišče EU ni osrednja tema Lizbonske pogodbe, je z Lizbonsko pogodbo doživelo nekatere pomembne spremembe. V diplomskem delu analiziram te spremembe ter predstavljam Sodišče EU kot sodni organ Evropske unije. Ker je za analizo sprememb potrebno poznati Sodišče EU kot institucijo EU, v prvem delu diplomskega dela predstavljam Sodišče EU. Glavni poudarki so na sestavi in organizaciji Sodišča EU, pri kompetenčnem vidiku pa na pristojnostih in postopkih pred Sodiščem EU. Lizbonska pogodba je okrepila položaj Sodišča EU na vseh področjih njegovega delovanja. Z Lizbonsko pogodbo se nadaljuje federalizacija EU. Poenostavitev pogojev za denarno kaznovanje držav članic, splošna pristojnost predhodnega odločanja na področju svobode, varnosti in pravice ter ustanovitev odbora, ki poda mnenje o ustreznosti kandidata za položaj sodnika ali generalnega pravobranilca, so nekatere od sprememb, ki gredo v tej smeri. Nujen postopek predhodnega odločanja, ki je po novem urejen v Lizbonski pogodbi, je posledica večjih pristojnosti Sodišča EU na področju svobode, varnosti in pravice. Bolj kot na področju svobode, varnosti in pravice ostajajo omejene pristojnosti Sodišča EU na področju skupne zunanje in varnostne politike. Kljub omejenim pristojnostim Sodišča EU na tem področju, bodo spremembe znatno izboljšale pristojnosti Sodišča EU za presojo omejujočih ukrepov za posameznike. Spremembe na področju ničnostne tožbe so dobrodošle, čeprav morda ne dovolj konkretne. Tako bo predvsem od Sodišča EU odvisno, kako bo razširitev pristojnosti biti vlagatelj ničnostne tožbe delovala v praksi. S tem ko je Listina o temeljnih pravicah EU vključena v »ustavno materijo«, Sodišče EU lahko o njej odloča. Čeprav Lizbonska pogodba ne priznava pravice posameznikov, da neposredno pred Sodiščem EU uveljavljajo varstvo pravic iz Listine in ne velja v Združenem kraljestvu ter na Poljskem, v prihodnosti pa tudi na Češkem, kar pomeni le še večjo diferenciacijo EU, vendarle gre za pomemben korak naprej.
Ključne besede: Sodišče EU, Lizbonska pogodba, Sodišče, Splošno sodišče, Sodišče za uslužbence, organizacija Sodišča EU, sestava Sodišča EU, pristojnosti Sodišča EU, postopki pred Sodiščem EU.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 3031; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (402,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici