1. Določevanje metilnih estrov maščobnih kislin med procesi bioremediacije z dizelskim gorivom onesnaženih zemljin : doktorska disertacijaTjaša Cenčič, 2025, doktorska disertacija Opis: Naftni derivati prehajajo v tla predvsem v bližini industrijskih obratov in so zaradi široke uporabe eno najpogostejših onesnaževal tal. V skladu z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 23/24) mora v primeru okoljske nesreče povzročitelj nemudoma izvesti vse potrebne ukrepe za omejitev okoljske škode. V tem delu se osredotočamo na dva zemeljska izkopa (izkop iz Skladišča naftnih derivatov v Račah in izkop iz Terminala Instalacija Sermin), ki sta nastala v sklopu interventne sanacije tal po razlitju dizelskega goriva v industrijskih obratih podjetja Petrol d. d. kot intervencijska izkopa z namenom reševanja okoljske škode.
Oba zemeljska izkopa sta bila bioremediirana z uporabo tehnike fitoremediacije znotraj industrijskih obratov na obeh lokacijah razlitja. Za identifikacijo in spremljanje mikroorganizmov med procesom bioremediacije smo uporabili metodologijo analiz fosfolipidnih maščobnih kislin, ki se jih določuje kot metilne estre maščobnih kislin s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo. Namen je bil kvantitativno določanje posameznih mikrobioloških komponent tal kot ekosistemske enote.
Zaradi uporabe tehnike fitoremediacije smo raziskave osredotočili tudi na vpliv dizelskega goriva na samo rastlinsko komponento. Analize foliarnega tkiva dizelskemu gorivu izpostavljenih rastlin so vključevale rastline, ki so uspevale tako v industrijskem obratu na remediacijskem polju kot na neonesnaženih referenčnih tleh in pod nadzorovanimi pogoji. Izvedli smo analize metilnih estrov maščobnih kislin po direktni ekstrakciji lipidov iz fotosintetskih tkiv izpostavljenih rastlin. Namen vpeljave metodologije, ki določuje lipidno sestavo foliarnega tkiva, je bil identificirati učinke dizelskega goriva kot onesnaževala na fiziološke spremembe pri izpostavljenih rastlinah.
Raziskave na zemeljskem izkopu, ki je izviral iz Terminala Instalacija Sermin, so vključevale preverjanje vpliva podnebja na razvoj mikrobiološke združbe med procesom bioremediacije. S tem razlogom smo del zemljine iz Instalacije Sermin (z značilnim submediteranskim podnebjem) prenesli v Lovrenc na Dravskem polju (z zmernim kontinentalnim podnebjem). Pri raziskavah na zemeljskem izkopu iz skladišča naftnih derivatov v Račah pa smo se osredotočili na preiskovanje vplivov biostimulatorjev (zeolit in komercialni pripravek iz alg), ter vplivov različnih tipov vegetacije na razvoj mikrobiološke združbe.
Vpliv podnebja na hitrost razgradnje je bil v prid milejši klimi zmernega kontinentalnega podnebja, kjer je bila po enem letu dosežena 75-odstotna stopnja razgradnje dizelskega goriva, medtem ko je bila v submediteranskem podnebju po enem letu dosežena 60-odstotna stopnja razgradnje dizelskega goriva. S spremljanjem mikrobiološke združbe med procesi bioremediacije pa smo potrdili, da vegetacija vpliva na samo dinamiko mikrobne populacije, ne pa tudi na stopnjo razgradnje ogljikovodikov v tleh. Uporabljena biostimulatorja nista imela vpliva ne na hitrost razgradnje dizelskega goriva in ne na spremembe mikrobiološke združbe, kar pa je potrdilo relativno stabilno in raznoliko avtohtono mikrobno skupnost.
Po enoletnem spremljanju mikrobiološke združbe med remediacijo zemeljskega izkopa v Serminu smo raziskave nadaljevali na rastlinski komponenti. S preiskavami na foliarnem tkivu smo potrdili, da se relativna koncentracija linolenske kisline zmanjšuje, medtem ko se koncentraciji palmitinske in linolne kisline povečujeta z naraščajočo koncentracijo dizelskega goriva v zemljinah.
Oba zemeljska izkopa sta bila še pred zaključkom tega dela uspešno remediirana in ponovno uporabljena na omenjenih lokacijah.
Ključne besede: analiza fosfolipidnih maščobnih kislin, foliarna lipidna sestava, bioremediacija, fitoremediacija, onesnaženje tal z dizelskim gorivom
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (9,25 MB) |
2. Delovni postopek sestave in analiza cikla novega tečajnega mehanizma za pečicoLuka Rošer, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava razvoj in optimizacijo delovnega postopka sestave novega industrijskega tečaja za pečico v podjetju Turna d. o. o. Z analizo obstoječih dokumentov, opazovanjem proizvodnega procesa ter časovno analizo so bile določene faze sestave, normativi in kontrolne točke. Na podlagi rezultatov je bil oblikovan izboljšan postopek, ki zmanjšuje čas sestave za približno 9 %, povečuje produktivnost ter zagotavlja večjo ponovljivost in kakovost. Zaključno delo predstavlja uporabno osnovo za uvedbo učinkovite serijske proizvodnje.
Ključne besede: analiza delovnega cikla, delovni postopek, industrijski tečaj, optimizacija proizvodnje, sestava mehanizma
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |
3. Modularna vpenjalna priprava s hidravličnim kompaktnim zasučnim vpenjalom in enostransko delujočim podpornim aktuatorjem : diplomsko deloStefanija Veljanovska, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obsega zasnovo in izdelavo modularne vpenjalne priprave za hidravlično vpetje obdelovanca. V prvem delu so predstavljeni hidravlični vpenjalni sistemi, ter njihova uporaba v sodobnih procesih, ter zastavljeni cilji diplomskega dela. Sledi predstavitev vseh hidravličnih komponent, ki so potrebne za zasnovo modularne hidravlične priprave, vključno z njihovimi lastnostmi in zmogljivostmi. V nadaljevanju je prikazano vpetje obdelovanca ter celotna struktura priprave, izdelana v SolidWorks, ki je tudi podrobneje analizirana.
Ključne besede: modularna zgradba, vpenjalni modul, hidravlika, sestava, obdelovanec
Objavljeno v DKUM: 18.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (4,67 MB) |
4. Primerjava telesne sestave učencev, starih med 9 in 12 let, pred poletnimi počitnicami in po njih glede na telesni fitnes in bivalno okolje : magistrsko deloLea Lobenwein, Klemen Zupet, 2025, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrske naloge je primerjati spremembe v telesnih razsežnostih in telesni sestavi učencev četrtega razreda pred in po poletnih počitnicah glede na telesni fitnes in bivalno okolje. Vzorec zajema 70 učencev iz dveh osnovnih šol, Osnovne šole Kidričevo in Osnovne šole Marije Vere Kamnik, od tega 32 dečkov in 38 deklic. Podatke smo zbirali v sklopu dveh merjenj, junija in septembra 2024. Zbrane podatke smo primerjali na podlagi neodvisnih spremenljivk bivalno okolje, telesni fitnes in spol. V sklopu meritev smo merili telesno višino, telesno maso, mišično maso, skeletno maso, maščobno maso, vodo v telesu in beep test, ki smo ga uporabili za izračun maksimalne porabe kisika. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS, statistično značilnost razlik pa smo ugotavljali s t-testom za odvisne vzorce. Rezultati so pokazali prirast vseh odvisnih spremenljivk med poletnimi počitnicami, ne glede na bivalno okolje in telesni fitnes. Bivalno okolje, ne glede na športno infrastrukturo, ni tako izrazit generator razlik, kot smo pričakovali. Pri skupinah glede na telesni fitnes govorimo o večjem prirastu spremenljivk pri dečkih in deklicah s slabšim telesnim fitnesom, telesni fitnes pa je pomemben generator razlik, ko govorimo o telesnih razsežnostih in sestavi učencev.
Ključne besede: telesna sestava, poletne počitnice, telesni fitnes, bivalno okolje
Objavljeno v DKUM: 05.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,17 MB) |
5. Uporaba bioelektrične impedančne analize za oceno prehranskega stanja in telesne sestave pri pacientih s kronično ledvično boleznijoMatic Polc, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronična ledvična bolezen povzroča progresivne spremembe v prehranskih potrebah, kar vodi do prehranskih motenj, izgube mišične mase in povečanega tveganja za podhranjenost. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti doprinos uporabe bioelektrične impedančne analize za oceno prehranskega stanja in telesne sestave pri pacientih s kronično ledvično boleznijo.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled, analizo in sintezo znanstvene literature na temo uporabe bioelektrične impedančne analize za oceno prehranskega stanja in telesne sestave pri pacientih s kronično ledvično boleznijo. Iskanje znanstvene literature je bilo izvedeno v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in Cochrane Library. Potek iskanja je predstavljen z diagramom PRISMA.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest raziskav. Ugotovili smo, da je bioelektrična impedančna analiza uporabna metoda za oceno prehranskega stanja in telesne sestave pri pacientih s kronično ledvično boleznijo. Nizka vrednost faznega kota predstavlja pomemben kazalnik celične integritete in je povezan s podhranjenostjo, beljakovinsko-energijsko izčrpanostjo, krhkostjo in povečanim tveganjem za kardiovaskularne dogodke. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve in pristranskosti uporabljene metode.
Razprava in zaključek: Bioelektrična impedančna analiza predstavlja pomembno orodje za spremljanje telesne sestave pri pacientih s kronično ledvično boleznijo, vendar ima omejitve, zlasti pri oceni telesne maščobe pri ženskah in posameznikih z večjo vsebnostjo vode v telesu. Kljub temu lahko pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti prehranske obravnave in kliničnih izidov.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, telesna sestava, prehransko stanje, bioelektrična impedančna analiza
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,37 MB) |
6. Vpliv intenzivne paše na spremembe funkcionalne sestave suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso (Mesobromion)Alenka Ljubič, 2024, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske naloge smo ugotavljali, kako intenzivna paša vpliva na spremembe floristične in funkcionalne sestave suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso (Mesobromion). Na izbranih popisnih območjih smo popisali 18 popisnih ploskvic v velikosti 1 m2. Prvo popisno območje se je nahajalo na intenzivnem pašniku, kjer poteka dolgoletna paša drobnice. Drugi del popisa je potekal na ekstenzivnem travniku. Obe območji smo zavarovali z ogrado pred objedanjem in košnjo ter tako dobili popoln seznam rastlinskih vrst. V popise smo vključili tudi podatke, ki smo jih pridobili med popisovanjem terena leta 2019 za potrebe seminarske naloge. Skupno smo na celotnem travišču določili 77 rastlinskih vrst, ki smo jih analizirali in jim določili izbrane morfološko funkcionalne poteze (MFP). V času popisa 18-ih popisnih ploskvic smo določili 57 različnih rastlinskih vrst in njihovo pokrovnost. Za vse najdene vrste smo zbrali podatke o rastni obliki, višini rastlin, CSR strategiji, specifični listni površini (SLA), vsebnosti suhe snovi lista (LDMC) ter začetku, koncu in dolžini cvetenja, listni obstojnosti, listni anatomiji, cehu, toleranci na košnjo, toleranci na pašo in tipu vegetativnega razmnoževanja. Popise izbranih delov travišča smo izvajali dve sezoni v različnih obdobjih. Popise smo začeli meseca maja in jih zaključili konec avgusta. Poleg naštetih MFP smo analizirali tudi vrednosti Ellenbergovih indeksov za svetlobo, temperaturo, vlažnost, reakcijo tal in vsebnost dušika v tleh. Zbrane podatke smo nato statistično obdelali z multivariatnimi analizami. Ugotovili smo pomembne razlike v floristični in funkcionalni sestavi intenzivnega pašnika in ekstenzivnega travnika. Na ekstenzivnem travniku se na splošno pojavlja večje število vrst kakor na intenzivnem pašniku, njihove MFP pa kažejo prilagoditve na okolja z zmerno motnjo in močneje izraženo kompeticijo (npr. več visokoraslih trajnic z olistanim steblom in krajšim obdobjem cvetenja). Na intenzivnem pašniku prevladujejo rastline s prilagoditvami na močnejšo in pogostejšo motnjo: več je enoletnic, nizkorastočih rastlin z listi v rozeti in nizkimi vrednostmi vsebnosti suhe snovi lista (LDMC). Raziskovano travišče je predstavljalo naravovarstveno pomemben, Natura 2000 habitatni tip s kodo 6210*. Raziskave o vplivih spremenjene kmetijske rabe na floristično in funkcionalno sestavo travišč prispevajo k razumevanju procesov v teh ogroženih ekosistemih in s tem tudi k oblikovanju smernic za njihovo ohranjanje.
Ključne besede: floristična sestava, intenzivna paša, ekstenzivno upravljanje, CSR strategije, biodiverziteta, Ellenbergovi indeksi
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (4,95 MB) |
7. Zasnova modularne vpenjalne naprave za obdelavo prirobnice : diplomsko deloGorazd Sladič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen potek snovanja modularne vpenjalne priprave za obdelavo prirobnice. Vpenjalno pripravo smo sestavili s pomočjo modularnih komponent podjetja Halder. Cilj, ki smo si ga postavili, je bil ta, da sestavimo vpenjalno pripravo tako, da se bo lahko izvedlo čim več operacij obdelave na obdelovancu. Uspelo nam je sestaviti vpenjalno pripravo tako, da se lahko obdelovanec celotno obdela celotno v enem vpetju. To sestavo vpenjalne priprave smo potem tudi podrobneje analizirali.
Ključne besede: odkovek, analiza, sestava, vpetje, obdelovalna orodja
Objavljeno v DKUM: 16.09.2024; Ogledov: 22; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,98 MB) |
8. Primerjava izbora članov projektnega tima po metodologijah belbina in chatgptMarijana Koceva, 2024, diplomsko delo Opis: Namen tega diplomskega dela je izvesti primerjalno analizo med uporabo Belbinove
programske rešitve in klepetalnim robotom ChatGPT pri sestavi projektih timov.
Raziskava preučuje prednosti in slabosti obeh pristopov in njun način uporabe. Z
raziskavo smo pridobili vpogled v to, kako se ta dva pristopa razlikujeta v procesu
sestavljanja timov in kako lahko prispevata k učinkoviti sestavi timov v sodobnem
poslovnem okolju. Skozi analizo njunih prednosti in slabosti smo identificirali optimalne
strategije za sestavo projektnih timov, kar bo pripomoglo uporabnikom pri odločanju o
uporabi obeh pristopov.
Ključne besede: umetna inteligenca, sestava timov, Belbinov model, ChatGPT, primerjava
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 57; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,16 MB) |
9. Vpliv ostanka sladkorja ob zapiranju steklenic na kakovost in kemijsko sestavo vina pet-nat : diplomsko deloJernej Podlesnik, 2023, diplomsko delo Opis: Pet-Nat je po zelo starem postopku (fr: Pétillant naturel) samo s primarno alkoholno fermentacijo pridelano motno peneče vino. V poskusu smo primerjali vpliv različne količine prisotnih sladkorjev v moštu ob zapiranju steklenic na nekatere fizikalne in kemijske parametre končnega produkta. Ugotovljeno je bilo, da višja količina ne povretega sladkorja v trenutku zapiranja steklenic statistično značilno vpliva na: višji pritisk v steklenici, na nekoliko višji prosti SO2, na nižji končni dejanski alkohol, na višji končni ostanek sladkorja po končani fermentaciji in na večje izgube vina ob odpiranju steklenic. Razlike v količini sladkorja ob polnjenju nimajo vpliva (ali imajo minimalen vpliv) na skupni SO2, na pH in titracijske kisline ter motnost vina po odpiranju.
Ključne besede: vino Pet-Nat, kemijska sestava vina, tlak v steklenici.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 507; Prenosov: 67
Celotno besedilo (944,43 KB) |
10. Spolno razmerje potomstva pri govedu glede na prehranjenost matere : magistrsko deloJanez Belšak, 2023, magistrsko delo Opis: V živinoreji se pri potomcih pogosto favorizira določen spol. Dandanes se za namen produkcije željenega spola potomca uporabljajo izključno biotehnološke metode, predvsem seksirano seme. Vendar pa poznamo tudi biološke mehanizme, ki pod določenimi okoljskimi pogoji, na primer razpoložljivost virov in prehranska preskrba samice, povzročajo odklon spolnega razmerja pri potomstvu. V nalogi smo na podlagi podatkov Centralne podatkovne zbirke Govedo iskali povezavo med prehranjenostjo krav, predvsem na osnovi oskrbe z energijo, ocenjene posredno prek sestave mleka, in spolnim razmerjem potomstva. Ocena prehranjenosti je temeljila na razmerju med mlečnimi maščobami in beljakovinami ter na vsebnosti sečnine v mleku v obdobju od 7 do 14 dni pred uspešno osemenitvijo. Uporabili smo podatke krav različnih pasem, vključenih v kontrolo prireje od leta 2009 do 2022. Izhodiščni podatkovni set je skupno vseboval podatke za 51.766 kontrol prireje mleka od skupno 43.261 krav molznic iz 4.227 rej. Podatkov o količini sečnine v mleku smo imeli za 39.437 kontrol, podatke o številu somatskih celic (ŠSC) v mleku pa za 50.226 živali, od tega je imelo 23.300 živali ŠSC pod 150.000. ŠSC nad 150.000 nakazuje na začetek vnetnih procesov v vimenu, ki lahko pomembno vpliva na sestavo mleka, zato smo takšne živali obravnavali posebej. Rezultati kažejo, da imajo živali z nižjim razmerjem med mlečnimi maščobami in beljakovinami značilno večji delež moških potomcev, živali z visokim razmerjem pa večji delež ženskih potomcev. Krave z nizkimi in srednjimi vrednostmi sečnine v mleku imajo značilno višji delež ženskih potomcev. Živali, ki so boljše energijsko oskrbljene, imajo torej večji delež moških potomcev, pri živalih s slabšo energijsko oskrbljenostjo pa se kaže nasprotna tendenca. V vseh primerih so imele živali s ŠSC >150.000 moško odklonjeno spolno razmerje potomstva. Rezultati deloma potrjujejo Trivers-Willardovo hipotezo, ki implicira žensko odklonjeno spolno razmerje potomcev krav s slabšo preskrbljenostjo (energetsko bilanco), kar je pri poliginih živalih evolucijsko smotrnejše in rezultira z višjim biološkim fitnesom. Rezultati raziskave nakazujejo možnost uporabe prilagajanja krmnega obroka v obdobju pred osemenitvijo kot sorazmerno enostavnega načina manipulacije spolnega razmerja pri kravah molznicah
Ključne besede: govedo, spolno razmerje, prehranjenost, sestava mleka, teorija dodelitve spola
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,31 MB) |
