| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic
Damjana Žampa, 2020, diplomsko delo

Opis: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic, je bila izvajana na kmetiji Žampa leta 2019. Dobro počutje živali je gospodarsko in etološko gledano esencialnega pomena za napredek in izpolnjevanje visokih ciljev kmeta. To lahko izpolnjuje le žival, ki ima dobre konzumacijske sposobnosti in navade ter prijetno, lagodno okolje. K slednjemu spada tudi vpliv glasbe. Poskus v računalniško vodenem hlevu na 33 kravah ČB pasme je potekal 60 dni in bil razdeljen na tri obdobja glasbe (počasne, brez glasbe in hitre). Jutranje in večerne količine mleka so bile izvzete iz programa Dairy Plan za vsak dan poskusa, medtem ko so bili vzorci za analizo parametrov mleka posamezne živali odvzeti vsak dvajseti dan. Ugotovili smo, da počasna glasba blagodejno vpliva na prirejo, kajti v tem obdobju smo zabeležili najvišje količine mleka, najvišje so bile tudi povprečne vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in SSBM. Raziskovanje je dalo pobudo za poskus v večjem obsegu, na več živalih in daljšem obdobju, saj glasba vpliva na parametre mlečnosti.
Ključne besede: krave molznice, vpliv glasbe, počutje, mlečnost, sestava mleka
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 583; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Vpliv krmnega dodatka vibrosorba na mlečnost, sestavo mleka in zdravstveno stanje krav molznic
David Slatinek, 2020, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji Gašperja Zabreta smo izvedli poskus, pri katerem smo dodajali zeolit VibroSORB® v obrok kravam molznicam. Zanimalo nas je, kako krmni dodatek VibroSORB® vpliva na prirejo mleka, njegovo sestavo, obenem pa tudi zdravstveno stanje krav na kmetiji. Tematika diplomskega dela se nam je zdela izredno zanimiva, saj na tem področju še ni veliko raziskanega. Zaželeni cilji poskusa so bili predvsem povečana mlečnost, izboljšana kakovost mleka in s tem povezana odkupna cena, hkrati pa tudi boljše zdravstveno stanje živali. Poskusno skupino so predstavljale krave v laktaciji, ki so v času med 19. 12. 2018 in 8. 3. 2019 dobivale v obrok dodatek zeolita v odmerku 150 g/kravo/dan. Za kontrolno skupino smo vzeli podatke istega obdobja leto poprej, saj se obrok drugače ni spremenil. Molža je potekala s pomočjo robota, ki je sproti beležil vse parametre v mleku, za vsako kravo in vsako njeno molžo. Rezultati statistične analize nakazujejo, da zeolit povečuje prirejo mleka in vsebnost maščob v mleku. Pri količini beljakovin v mleku nismo ugotovili pomembnih razlik. Zdravstveno stanje živali in plodnost krav na kmetiji se nista pomembno spremenila v primerjavi s kontrolnim obdobjem. Glede na rezultate dobljene v tem diplomskem delu, bi bilo smiselno nadaljevati raziskavo, in sicer za daljše obdobje, z večjim številom krav, z različnim načinom dajanja ter različnimi odmerki dodatka.
Ključne besede: zeolit, VibroSORB®, mleko, sestava mleka, zdravje
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 116; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (814,99 KB)

3.
Kriteriji za vrednotenje pestrosti travne ruše
Mihela Ferme, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je od leta 1995 na polnaravnem travinju zasnovan trajni travniški poskus. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih načinov rabe (2-kosna; 4-kosna) tekom več let (1998, 2002 in 2019) na botanično sestavo travne ruše. Botanično pestrost travne ruše smo ovrednotili z različnimi indeksi (H – Shannonov indeks; D – Simpsonov indeks; D1 – Simpsonov indeks pestrosti; D2 – Simpsonova dominanca; pmax – Berger-Parkerjeva dominanca; E – enakomernost; Sim – indeks podobnosti). Floristični popisi so bili v eksperimentalnih letih (1998, 2002, 2019) opravljeni v mesecu maju. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost košnje značilno vpliva na delež trav in metuljnic v travni ruši, medtem ko na delež zeli nima vpliva. Za 2-kosno rabo je značilen večji delež metuljnic in manjši delež trav, za 4-kosno rabo pa velja ravno obratno. Skupno število rastlinskih vrst se statistično značilno razlikuje po posameznih letih, medtem ko način rabe travne ruše nanje nima značilnega vpliva. Pri vrednotenju pestrosti rastlinskih vrst z različnimi indeksi so vrednosti vseh proučevanih indeksov pokazale, da je za manj intenziven način rabe (2-kosna raba) značilna večja vrstna oziroma botanična pestrost kot za bolj intenzivno rabo (4-kosna raba).
Ključne besede: travinje, pogostost košnje, botanična sestava, indeksi pestrosti
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 248; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (999,94 KB)

4.
Izdelava vpenjalne priprave za varjenje ohišja sedeža
Aleš Ipavic, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena izdelava vpenjalne priprave za varjenje ohišja sedeža, ki je bila izdelana v podjetju KAL d.o.o. Vpenjalna priprava, ki se je uporabljala pred izdelavo nove, je bila dotrajana, okvirji sedežev zvarjeni na njej pa niso bili več v okviru zahtevane kakovosti. Z uporabo nove vpenjalne priprave se je skrajšal čas sestave ter zmanjšal izmet. V prvem delu magistrske naloge je prikazana zasnova vpenjalne priprave. V drugem delu so predstavljeni stroji in naprave ter koraki izdelave vpenjalne priprave. V tretjem delu pa je predstavljena stroškovna kalkulacija. Vpenjalna priprava se je izkazala za zelo uporaben izdelek v podjetju.
Ključne besede: Vpenjalna priprava, ohišje sedeža, mehanska obdelava, sestava, stroškovna kalkulacija
Objavljeno: 22.05.2020; Ogledov: 364; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

5.
Primerjava floristične sestave in fenofaze cvetenja za vrste ekstenzivnega in intenzivnega mezotrofnega nižinskega travnika
Polona Avguštin, 2020, magistrsko delo

Opis: Ekstenzivna travišča so vrstno bogati habitati, ki so v Evropi in drugod po svetu močno ogroženi zaradi intenzivnega upravljanja ali opuščanja kmetijske rabe. V naši raziskavi smo ugotavljali razlike v vrstni sestavi in pestrosti mezotrofnih nižinskih travnikov (Natura 2000 – habitatni tip s kodo 6510), ki jih vzdržujejo z različno kmetijsko rabo. Na izbranih traviščih smo vzorčili 18 vegetacijskih popisov, od tega 12 na ekstenzivnem in 6 na intenzivnem travniku. Skupaj smo popisali 78 rastlinskih vrst in jim določili 10 morfološko-funkcionalnih potez (MFP) ter 18 tipov CSR-strategij. Ugotovili smo, da je vrstna pestrost, izražena v številu vrst na m2, višja na ekstenzivnem travniku (28,8 ± 3,4; N = 12) v primerjavi z intenzivnim (20,2 ± 2,3; N = 6). Travnika se razlikujeta tudi po vrstni sestavi, saj je od 78 vrst 38 oziroma 48,7 % takšnih, ki so se pojavljale le na ekstenzivnem travniku, in 11 vrst oziroma 14,1 % takšnih, ki so se pojavljale le na intenzivnem travniku. Razlike so se pojavljale tudi v MFP, saj so bile na intenzivnem travniku v večjem deležu prisotne enoletnice, terofiti, rastline s šopastjo rastjo, z nižjimi vrednostmi LDMC in višjimi vrednostmi SLA. Na ekstenzivnem travniku so prevladovale trajnice, rastline z listnato ozelenelim steblom, s prevladujočimi skleromofnimi listi, z višjimi vrednostmi LDMC in nižjimi vrednostmi SLA. Hkrati smo ugotovili razlike med ekstenzivnim in intenzivnim travnikom v fenofazah cvetenja. Na intenzivnem travniku je bil na višku vegetacijske sezone večji delež rastlin z belimi in rumenimi barvami cvetov, na ekstenzivnem pa večji delež različnih odtenkov rožnate barve. Na osnovi naše raziskave lahko potrdimo zaključke podobnih študij, da intenzivna raba negativno vpliva na vrstno sestavo in vrstno pestrost (izraženo v številu vrst na m2) trajnih travišč.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, intenzivna travišča, morfološko-funkcionalne poteze, vrstna sestava, fenofaze cvetenja.
Objavljeno: 18.02.2020; Ogledov: 427; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

6.
Določanje kakovosti maščob v prašičjem mesu in slanini z bližnjo infrardečo spektroskopijo
Valerija Jurkovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo točnost napovedovanja maščobnokislinske sestave maščobnega ter mišičnega tkiva z bližnjo infrardečo (NIR) spektroskopijo. Modele za napovedovanje smo razvili na osnovi spektrov vzorcev maščobnega in mišičnega tkiva ter referenčnih vrednosti kemijske analize za posamezne maščobne kisline (MK) in skupine MK (nasičene ̶ NMK, enkrat nenasičene ̶̶ ENMK, večkrat nasičene ̶ VNMK, n-3 in n-6 VNMK). Za napovedovanje smo uporabili laboratorijski NIR-spektrometer (model NIR System 6500) ter območje valovnih dolžin od 400 do 2500 nm. Vzorce maščobnega tkiva smo posneli v intaktni, vzorce mišic pa v homogenizirani obliki. Kakovost umeritvenih enačb smo ovrednotili s pomočjo parametrov standardna napaka kalibracije (seC), standardna napaka navzkrižne validacije (seCV), determinacijski koeficient kalibracije (R2C) in navzkrižne validacije (R2CV) ter parametrom RPD (razmerje med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in seCV). Za zanesljive napovedi mora RPD presegati 3,0, vrednosti RPD med 2,0 in 3,0 pa kažejo na uporabnost enačb za grobo spremljanje. Rezultati kažejo precej uspešno napovedovanje skupin MK v podkožnem maščobnem tkivu z NIR-spektroskopijo. Najboljši rezultat smo dobili pri VNMK, kjer sta R2CV in RPD znašala 0,92 in 3,7, ter pri n-6 VNMK, kjer smo dosegli R2CV 0,92 in RPD 3,6. Za NMK sta R2CV in RPD znašala 0,76 in 2,0, pri ENMK 0,88 in 2,9 ter pri n-3 VNMK 0,66 in 1,7. Pri posameznih MK smo najboljše rezultate dobili pri vsoti C18:1 (R2CV = 0,85, RPD = 2,6), vendar je bil RPD pri večini MK pod 2,0. Pri skupinah MK so, z izjemo razmerja VNMK n-6/n-3, dobljene kalibracije uporabne za (grobo) spremljanje. Maščobnokislinske sestave mišičnega tkiva nismo uspeli zadovoljivo napovedati.
Ključne besede: NIR-spektroskopija, maščobnokislinska sestava, meso, slanina, prašiči
Objavljeno: 06.09.2019; Ogledov: 732; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (887,09 KB)

7.
Razvoj, projektiranje in proizvodnja stroja za izdelavo novega modela amortizerja
Iztok Reherman, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je raziskana in opisana proizvodna linija, ki omogoča sestavo amortizerja. Opisane so vse zahteve, ki jih je potrebno upoštevati za izdelavo stroja. V nadaljevanju sledi strojno konstruiranje, inštalacija pnevmatike ter preračun inštalirane moči elektro omare ter opis celotnega krmilja stroja. Proti koncu naloge je definirana še varnost stroja, način upravljanja z njim ter končna proizvodnja stroja.
Ključne besede: avtomatizacija, proizvodna linija, sestava amortizerja
Objavljeno: 09.04.2019; Ogledov: 490; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

8.
Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo travišč asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum (zveza Mesobromion)
Ema Jevšnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Polnaravna suha travišča asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum uvrščamo v Natura 2000 habitatni tip 6210 (*). V Sloveniji se pojavljajo na sončnih legah gričevnatih pokrajin, kot so Haloze ̶ naše raziskovano območje. Precejšen delež teh travišč, ki so jih v preteklosti kosili ali pa izvajali kombinirano košnjo in jesensko pašo, so v zadnjem desetletju spremenili v trajne pašnike, pasejo pa zelo različne vrste živali, poleg govedi najpogosteje še ovce, konje, koze, osle in različno divjad. Raziskav in podatkov o tem, kakšen vpliv imajo drugačni načini rabe (npr. celoletna paša) na ta travišča nimamo, zato smo v naši raziskavi želeli ugotoviti vpliv paše divjadi (damjakov) na vrstno sestavo, pestrost in funkcionalno sestavo polnaravnih suhih travišč. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali skupaj 100 vegetacijskih popisov, od tega 54 na pašniku in 46 na travnikih s tradicionalno rabo (košnjo). Skupaj smo popisali 129 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali tudi podatke o 38 morfološko funkcionalnih potezah (MFP) in 19 strategijah po modelu CSR. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi analizami. Ugotavljali smo razlike med sestavo in vrstno pestrostjo travišč, MFP, parametri vrstne pestrosti, Ellenbergovimi indeksi in CSR strategijami. Ugotovili smo, da se vrstna pestrost (povprečno število vrst na popisno ploskev 0,25 m2) na travniku (11,05 ± 2,8) in na pašniku (12,12 ± 2,5) sicer značilno ne razlikujeta, pri tem pa so se pokazale značilne razlike v floristični sestavi, saj so se na pašniku, med drugimi, pojavile številne plevelne vrste, ki jih na travniku ne najdemo. Razlike so se pojavile tudi v MFP, kjer smo dokazali, da so bile na pašniku v večjem deležu prisotne enoletnice in ruderalke, stres toleratorji, rastline, ki dalj časa cvetijo in imajo višjo vrednost specifične listne površine. Na košenih travnikih je bilo prisotnih več trajnic in kompetitorjev, rastline začnejo bolj zgodaj cveteti, so višje, večji je delež pol-rozetastih vrst in rastline imajo višjo vrednost suhe snovi listov. Hkrati smo ugotovili razlike med pašnikom in travnikom glede na vrednosti Ellenbergovega indeksa za vlago (F) in količino dušika v tleh (N), kjer so bile višje povprečne vrednosti na pašniku. To razlagamo s procesom evtrofikacije in ustvarjanjem bolj mezotrofnih razmer zaradi izločkov pašnih živali. Na osnovi izsledkov naše raziskave lahko zaključimo, da paša divjadi ni primerna kmetijska raba za ohranjanje ugodnega stanja travišča Natura 2000 habitatnega tipa 6210 (*) na območju Haloz, saj povzroča značilne negativne spremembe v njihovi vrstni sestavi, predvsem zaradi pojavljanja nezaželenih plevelnih in/ali ruderalnih vrst.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, paša, damjak (Dama dama), vrstna sestava, CSR strategije rastlin, morfološko funkcionalne poteze, multivariatne analize, kmetijska raba travišč, Natura 2000
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 720; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

9.
Trimesečni program preoblikovanja telesa za rekreativce začetnike z meritvami in interpretacijo rezultatov
Nuša Vukan, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Trimesečni program preoblikovanja telesa za rekreativce začetnike z meritvami in interpretacijo rezultatov je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. S pomočjo deskriptivne metode, ki navaja dejstva in postopke, sem predstavila različne spremenljivke, ki jih uporabljamo pri sestavljanju programa vadbe. S komparativno metodo, ki primerja podobna dejstva in pojave sem preučila, katera teoretična izhodišča izbrati za izdelovanje programa vadbe in prehrane. Z uporabo vseh parametrov sem sestavila program, ki ga je izvajalo pet udeleženk. V empiričnem delu sem prikazala meritve telesne sestave in uporabila kvantitativno metodo raziskovanja, v okviru katere sem zbrala meritve v obliki številk. S komparativno metodo sem primerjala rezultate in preučevala dejstva, na podlagi katerih bi potrdila ali ovrgla zastavljene hipoteze.
Ključne besede: preoblikovanje telesa, telesna sestava, zdrava prehrana, načrtovanje treninga.
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 388; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (965,14 KB)

10.
Sestava mleka pri svinji v povezavi s telesno maso in sesnim obnašanjem pujskov
Ana Skitek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na sestavo mleka vplivajo različni dejavniki, tako genetski, kot tudi okoljski. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezave med sestavo mleka, telesno maso in obnašanjem pujskov v času laktacije. V preučevanje je bilo vključenih pet svinj z gnezdi, velikosti vsaj 10 pujskov (N = 55), pri katerih smo na 3., 7., 14., in 28. dan laktacije opazovali sesno obnašanje pujskov in, odvzeli vzorce mleka iz vsakega seska posebej. Po vsakem opazovanju smo pujske stehtali. Skupaj z večanjem telesne mase in starostjo, se je, večala tudi stabilnost sesnega reda, ki je svoj vrh dosegla v drugem tednu laktacije (52 %). Povezava med telesno maso in deležem beljakovin v mleku je bila v laktaciji statistično značilno negativna (r = –0,312; p < 0,001). Ob upoštevanju časovne komponente smo pri telesni masi ugotovili enak trend, t.j. negativnoa povezavoa v vseh obdobjih laktacije, ki pa na začetku laktacijin koncu laktacije, ni statistično značilna (p ≥ 0,05). Med telesno maso in deležem laktoze v mleku je bilo zaznati šibko (r = 0,1094), vendar statistično značilno (p = 0,001) pozitivno povezavo, ki pa je bila statistično značilna le v sredini laktacije (7. in 14. dan, p < 0,05). Podobno, vendar močnejšo povezavo smo ugotovili tudi v primeru stabilnosti sesanja (r = 0,7943, p = 0.,000)
Ključne besede: Sestava mleka, sesno obnašanje, telesna masa, stabilnost sesanja, pujski
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 565; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (527,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici