| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Roditeljski sestanek v vrtcu
Melani Lainščak, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili roditeljski sestanek kot obliko sodelovanja med strokovnimi delavci vrtca in starši. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem oz. teoretičnem delu smo predstavili različna teoretična izhodišča ter predstavili razmišljanje različnih avtorjev. Podrobno smo opisali sodelovanje med strokovnimi delavci vrtca in starši ter pri tem natančno definirali sodelovanje z vidika kakovosti. Pri tem smo natančno definirali roditeljski sestanek ter opisali vse organizacijske elemente, ki so pomembni za uspešen roditeljski sestanek. Dotaknili smo se tudi potrebnih kompetenc za uspešno vodenje roditeljskega sestanka in znotraj tega opisali komunikacijo in morebitne konflikte, ki so prav tako pomembni in jih ne smemo pozabiti. V drugem oz. empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave in interpretacije le-teh. Z metodološkega vidika smo se odločili za kvantitativne raziskovalne postopke, kjer smo uporabili anketni vprašalnik za strokovne delavce vrtca in ga razdelili po mestnih in podeželskih vrtcih v SV Sloveniji. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package fort he Social Sciences) in jih tabelarično predstavili.
Ključne besede: Sestanek, strokovni delavci, vrtec, organizacijski elementi, kompetence, komunikacija.
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 1244; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (844,16 KB)

2.
UVAJANJE PALIATIVNE OSKRBE V DOM UPOKOJENCEV
Irma Šmelcer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni paliativna zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe bolnikov z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo, vključevanje paliativne obravnave v domove starejših občanov in vloga svojcev pri izvajanju paliativne oskrbe. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali se člani negovalnega tima čutijo usposobljeni za delo z bolnikom z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo ter ali čutijo potrebo po vključitvi paliativne oskrbe v dom upokojencev. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo in metodo anketiranja v obliki vprašalnika. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 45 anketirancev, potekala je v mesecu avgustu 2016 v enem izmed domov upokojencev. V vzorec se je uvrstilo 36 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 80 % realizacijo. Rezultati so predstavljeni pisno in v obliki tabel s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, kjer smo kot statistično metodo uporabljali frekvenčno analizo. Raziskava je pokazala, da so potrebe po paliativni oskrbi prepoznane, žal pa je prepoznana tudi problematika. Pomanjkanje specifičnega znanja, izobraževanj ter organizirane povezanosti na vseh nivojih zdravstva ne morejo zadostiti vse večjim potrebam stanovalcev z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo. Dodaten problem predstavlja kadrovska podhranjenost zdravstveno negovalnega osebja. Ob odsotnosti zdravnika je zdravstveno negovalno osebje prepuščeno samim sebi ter svojcem, ki gojijo različna pričakovanja in poslabšanja zdravstvenega stanja svojih ljubljenih sprejemajo zelo različno. Posledično pa se tako dodatno bremeni dežurne zdravniške službe, le – te pa ob napotitvah naprej, bremenijo bolnišnice. Nujno in neizogibno bo potrebno izboljšati obveščenost oziroma seznanjenost stanovalca in svojcev z napredovalo boleznijo, prognozo in pričakovanji. Sprejemanje slabe diagnoze in še slabše prognoze je prav gotovo izredno težka situacija, vendar bi pravočasni družinski sestanki tako sprejemanje prav gotovo olajšali. Pričakovanja bi bila realnejša, trenutki stanovalcev z razumevajočimi svojci pa neprecenljivi.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, komunikacija, svojci, družinski sestanek.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1640; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (328,87 KB)

3.
POSLOVNI SESTANKI
Anita Zaveršnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V začetnem poglavju diplomske naloge sem v kratkem opisala sestanek kot takšen in podala nekaj nasvetov o učinkovitem udejanjanju sestanka. V nadaljevanju sem opisala poslovne sestanke, kar je tema te diplomske naloge. Osredotočila sem se na pripravo in izvedbo poslovnih sestankov, s poudarkom na produktivnih udeležencih, opredelila pa sem tudi vse dejavnike, ki jih je upoštevati za uspešnost poslovnih sestankov. Namreč pred uresničitvijo vseh zahtev za izvedbo takšnih sestankov, je potrebno vložiti precejšnjo mero truda in energije, vključno z organizacijo. V vse to je všteto vabilo, opredelitev kraja, časa in prostora, ustrezne opreme, predvsem avdiovizualne, ''rdeče niti'' ali cilja oziroma namena, sprejetja sklepov, itd. Upoštevati je treba tudi morebitne težave, ki sem jih in tudi načine za reševanje oziroma njih odpravo, tudi opisala. Enako tudi stroške poslovnih sestankov, s poudarkom na opravičljivosti le-teh v poslovni praksi, če je priprava in izvedba poslovnih sestankov kvalitetno izpeljana. Tudi učinkovitost poslovnih sestankov sem proučila, predvsem v primerjavi, npr. s telefonskimi ali osebnimi razgovori, kljub temu, da so poslovni sestanki dražja oblika komuniciranja. Pri tem sem upoštevala svojo poslovno prakso oziroma lastne izkušnje iz udeležb v različnih poslovnih sestankih, ki sem se jih in se jih še udeležujem, predvsem v različnih službah, ki sem jih udejanjala, in tudi v raznih volonterskih društvih, organizacijah in krožkih ter tudi v različnih delavnicah. V zaključku diplomske naloge sem napisala deset pravil in deset svaril, ki jih smemo oziroma ne smemo udejanjati na poslovnih sestankih, in vprašalnik za ocenjevanje poslovnega sestanka, za vse udeležence, vključno z vodjo.
Ključne besede: sestanek, poslovni sestanek, vodja, udeleženci, komunikacija
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 2632; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Model organiziranja sestankov : specialistièno delo
Darja Penšek, 2007, specialistično delo

Ključne besede: komunikacija, sestanek, usklajevanje
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 2156; Prenosov: 31

5.
SNOVANJE DELOVNIH SKUPIN V ORGANIZACIJI
Matej Ferk, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Delovna skupina je pomembna sestavina vsakega podjetja, saj udeleženci skupine s svojimi znanji in povezanostjo pripomorejo k hitrejšem, kakovostnejšem in bolj ekonomičnem opravljanju nalog v podjetju. Pomemben člen delovne skupine predstavlja vodja skupine, ki mora skupino voditi tako, da je le-ta produktivna, obenem pa mora biti pazljiv, da prepreči oziroma reši morebitne konflikte med člani delovne skupine. S pomočjo poslovnih sestankov, ki potekajo v vsakem podjetju pa poskuša vodja z uporabo načel uspešnega komuniciranja podati navodila za opravljanje nalog kar se da jasno. Seveda pa je pomebno tudi ocenjevanje, motiviranje in nagrajevanje članov, saj le-tako vzdržujemo produktivnost delovne skupine. Z ocenjevanje pridobimo informacije o znanju članov, njihovi zagnanosti za opravlanje nalog in podobno, prav tako pa moramo preučiti pomen motivacije in motivacijske dejavnike, vplivajo na člane delovne skupine. Vsako delo mora biti tudi poplačano, zato poznamo več načinov nagrajevanja, bodisi s plačami ali pa z drugimi načini kot so bonitete in napredovanja na delovnem mestu
Ključne besede: Delovna skupina, vodja skupine, vodenje, poslovni sestanek, motivacija zaposlenih, plače, nagrade, komuniciranje, uspešno komuniciranje, ocenjevanje zaposlenih
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1873; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (344,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici