| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obnašanje svinj in pujskov v času laktacije
Andreja Kristan, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil preučiti, obnašanje svinje med sesanji in kako sta rojstna masa in prirast pujskov povezana s pozicijo na sesku. V raziskavo smo vključili dve svinji (8 in 10 živorojenih pujskov), za preučevanje stabilnosti sesnega reda pa smo opazovali 7 gnezd. Opazovali smo sesni red, obnašanje svinje in pujskov v času laktacije. V raziskavi smo ugotovili, da svinja s spremembo položaja prekine sesanje pujskov v prvem tednu v 36% oz. 46%, ob koncu laktacije pa ta delež naraste na 83% oz. 100%. Na začetku laktacije je čas trajanja sesanja naraščal, nato pa je začel upadati. Obe svinji sta med sesanji večinoma ležali na desni strani, ne glede na to, kje je bilo gnezdo. Največ pujskov je sesalo na srednjem delu vimena (60%), najmanj pa na zadnjem (le 3%). Najbolj pogosto so pujski sesali na začetku laktacije. Težji pujski so pri svinji 1 sesali na srednjem delu mamalnega kompleksa, pri svinji 2 pa na prednjem delu. Stabilnost sesnega reda je bila že 5. dan v povprečju večja od 60% in je do konca laktacije linearno naraščala, ko je dosegla skoraj 90%.
Ključne besede: stabilnost sesnega reda, sesanje, obnašanje, čas sesanja, rast
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2008; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (486,75 KB)

2.
Numerična analiza toka tekočine v vtočnem bazenu vertikalnih črpalk
Aljaž Škerlavaj, 2011, doktorska disertacija

Opis: Napovedovanje lokacije in intenzitete podvodnih in površinskih vrtincev je zelo pomembno v postopku načrtovanja vtočnih bazenov vertikalnih črpalk, kot na primer v nekaterih sistemih jedrskih elektrarn (v obratovalnih ali nezgodnih stanjih) ali v namakalnih sistemih. Močni podvodni ali površinski vrtinci so nezaželeni zaradi morebitne kavitacije, neenakomernega natoka vode na rotor in sesanja plavin ali zraka z vodne gladine, kar lahko poslabša delovanje črpalke ali celo povzroči njeno odpoved. Lokacijo in intenziteto vrtincev v črpalnih bazenih se navadno ugotavlja eksperimentalno na pomanjšanih modelih vtočnih bazenov. Ker je izdelava modelov in eksperimentalno testiranje drago, lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti numerični izračuni pomagali pri izvedbi eksperimentalnih testov ali pa jih celo nadomestili. V doktorski disertaciji smo testirali možnost napovedovanja toka tekočine v vtočnih bazenih z numeričnim izračunom. Na podlagi primerjave enofaznih numeričnih izračunov in eksperimentalnih podatkov smo iskali primeren turbulentni model za takšen tok tekočine. Primerjava je bila izvedena v treh korakih. V prvem delu doktorske disertacije smo obravnavali numerični izračun talnega vrtinca v vtočnem bazenu. V drugem delu disertacije smo izvedli numerični izračun površinskega vrtinca. Odkrili smo, da je najprimernejši turbulentni model za simulacijo talnega in tudi površinskega vrtinca model prilagodljivih skal velikosti (SAS) s korekcijo ukrivljenosti (CC). V drugem delu disertacije smo določali dolžino zračnega jedra površinskih vrtincev na osnovi predpostavke o Burgersovem tipu vrtinca. V tretjem delu disertacije smo uporabili model SAS-CC za numerični izračun laboratorijskega modela vtočnega bazena. Na podlagi primerjave z eksperimentalnimi rezultati glede oblike površinskih vrtincev in napovedanega sesanja zraka z vodne gladine smo potrdili, da je model SAS-CC primerna izbira za numerične izračune vtočnih bazenov.
Ključne besede: turbulentni model, simulacija, numerični izračun, talni vrtinec, površinski vrtinec, črpalni bazen, SAS, LES, SST, korekcija ukrivljenosti, sesanje zraka
Objavljeno: 23.12.2011; Ogledov: 1941; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (15,75 MB)

3.
Primerjava dobrega počutja svinj in proizvodnih parametrov v prosti reji v primerjavi s sistemom vkleščanja svinj v celotnem obdobju laktacije
Matejka Tibaut Otto, 2012, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo primerjali počutje svinj in proizvodne parametre v obdobju laktacije, v sistemu vkleščanja svinj in v prosti reji, v kateri naj bi svinja imela na razpolago več prostora za izražanje specifičnih oblik obnašanja. Poskus s sistemom vkleščanja svinj se je odvijal v raziskovalno-pedagoškem centru za rejo prašičev Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, medtem ko je bila raziskava v prosti reji opravljena na Norway University of Life Science. V času poskusa smo spremljali obnašanje šestih svinj 12 ur pred in 12 ur po prasitvi. V tem obdobju smo spremljali celoten čas, namenjen počitku, ležanju, stoji, gibanju, dodatno pa smo v prosti reji spremljali še možnost izgradnje gnezda. Do konca laktacije smo spremljali še sesnost, in sicer trajanje, število sesanj, vzroke prekinitve itd. V obdobju pred prasitvijo smo ugotovili, da so svinje v prosti reji za 31 % časa bolj aktivne v primerjavi s svinjami v sistemu vkleščanja. Dodatno so v prosti reji svinje 8 ur pred prasitvijo začele s pripravo gnezda, in sicer s prenašanjem slame iz nosilca, z ritjem po tleh in z nabiranjem materiala z zamahovanjem s taco. Po prasitvi so bile svinje ne glede na prasitveni boks večino časa (90 %) na razpolago pujskom. Kljub temu smo v prosti reji beležili za 41 % nižjo frekvenco sesanj v tem obdobju. To je verjetno posledica možnosti popolnega umika svinj v tem sistemu. Dodatno smo ugotovili, da so v prosti reji od 4. dne laktacije opaženi daljši intervali sesanja (5 minut) v primerjavi s sistemom vkleščanja svinj (3 minute). Prekinitve sesanj pa največkrat vzpodbudi svinja tako, da se uleže na bok ali seske. V vkleščeni reji je bilo bistveno več prekinitev na način, da se je svinja usedla, kar nakazuje negativen vpliv te reje.
Ključne besede: obnašanje, sistem reje, gradnja gnezda, sesanje, dobro počutje
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1192; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (957,45 KB)

4.
Obnašanje svinj in pujskov v času laktacije
Andreja Kristan, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: stabilnost sesnega reda, obnašanje, rast, čas sesanja, sesanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 725; Prenosov: 13
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
Sesno obnašanje pujskov v individualnih in skupinskih prasitvenih boksih
Alja Mesarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti lastnosti sesnega obnašanja v skupinskih prasitvenih boksih in ugotovitve primerjati s konvencionalnimi, t.j. individualnimi prasitvenimi boksi. V raziskavo je bilo vključenih 129 pujskov iz 10 različnih gnezd. Opazovanje je bilo razdeljeno na dve ponovitvi. Tekom laktacije smo pujske označili in opazovali njihov položaj na vimenu svinje. Proučevali smo stabilnost sesnega reda, prirast pujskov, pojav navzkrižnega sesanja ter stopnjo smrtnosti. V raziskavi smo ugotovili, da se je sesni red v skupinskih boksih in pri pujskih, ki so sesali navzkrižno, vzpostavil po prvem tednu starosti, ko je verjetnost sesanja na istem sesku znašala 50-60 %, medtem ko je bil sesni red v individualnih boksih vzpostavljen do 3. dneva laktacije, ko je stabilnost sesnega reda znašala 0,40-0,50 in se na podobni ravni ohranjala do konca laktacije. Prirast je bil tekom laktacije primerljiv med skupinami. V prvem tednu je pri vseh skupinah naraščal, pri čemer so v zaključku prvega tedna pujski iz individualne reje kazali boljše rastne razmere, ampak razlike v večini niso statistično značilne (p ≥ 0,05). Tekom laktacije je poginilo 14 pujskov (t.j. 11 % smrtnost), pri čemer je bil pogin prisoten zgolj v skupinskih boksih.
Ključne besede: prašič, laktacija, sesno obnašanje, navzkrižno sesanje, prirast, individualna reja, skupinska reja
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 450; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (612,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici