1. Osamitev in karakterizacija bakterije clostridioides difficile iz vzorcev komposta in iztrebkov malih sesalcev : magistrsko delo študijskega programa 2. stopnjeKlemen Tršinar, 2024, magistrsko delo Opis: Clostridioides difficile je Gram pozitivna, striktno anaerobna bakterija, ki tvori zelo odporne spore, in velja za eno najpomembnejših človeških črevesnih patogenih bakterij. Čeprav so najbolj raziskan rezervoar bakterije bolnišnična okolja, se v zadnjem času zaradi pogostejših okužb izven bolnišnic pojavlja več raziskav o okoljskih rezervoarjih. Spore, ki jih tvori bakterija, so odporne na različne kemične in fizikalne dejavnike ter se lahko prenašajo med različnimi okolji. Prisotne so v prsti, vodi, domačih kompostnikih, rečnih sedimentih, našli so jih na površinah v gospodinjstvih, podplatih obuval in šapah domačih živali. V okviru magistrske naloge smo preverili pogostost in raznolikost PCR-ribotipov v vzorcih komposta in iztrebkih malih sesalcev. Okrog vsakega od treh kompostnikov smo nastavili 6-8 živolovnih pasti za male sesalce. Vzporedno z ulovljenimi malimi sesalci smo vzorčili kompostnike na treh vzorčnih mestih. Skupno smo tako zbrali 9 vzorcev komposta in 16 vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Male sesalce smo determinirali do vrste in jih izpustili nazaj v okolje. Za nadaljnjo analizo smo uporabili le njihove iztrebke. Na bakterijo C. difficile je bilo pozitivnih vseh 9 vzorcev komposta in 2 vzorca iztrebkov malih sesalcev, kar je predstavljalo 12,5 % vseh vzorcev malih sesalcev. Skupno smo osamili 103 izolata, 91 iz vzorcev komposta in 12 iz vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Izolate smo razvrstili v 10 različnih PCR-ribotipov. Toksigen je bil samo en PCR-ribotip, in sicer 014/020, ki je pripadal toksinotipu 0. Iz iztrebkov smo osamili dva različna PCR-ribotipa. PCR-ribotip SLO 308 smo izolirali tako iz iztrebka malega sesalca kot iz vzorca komposta na isti lokaciji, kar nakazuje na možen prenos C. difficile med malimi sesalci in kompostom.
Ključne besede: Clostridioides difficile, osamitev, mali sesalci, kompost, Eno zdravje, molekularna karakterizacija, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (4,31 MB) |
2. Mali sesalci (Mammalia : Rodentia, Insectivora) v monokulturah črnega bora na slovenskem krasuMaja Jurc, Boris Kryštufek, 1991, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Kras, črni bor, sesalci, zoologija, Mammalia, Pinus nigra, pomlajevanje, Apodemus flavicollis, redukcija semena, biotski dejavniki, monokultura, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Povezava na celotno besedilo |
3. Zasnova montažne linije za montažo vakuumskih sesalcev v podjetju 5R Duravar : diplomsko deloMatic Založnik, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil zasnovati montažno linijo za montažo vakuumskih sesalcev, ki bi bila čim enostavnejša ter cenovno ugodna. Oblikovali smo delovna mesta, ki se izvajajo v štirih taktih, na vsakem taktu pa se bo izvajalo točno določeno delo. Vsako montažno delovno mesto je opremljeno z orodjem in delovnimi pripravami, ki ga določeno delovno mesto zahteva. Montažno linijo smo optimizirali tako, da je maksimalno izkoriščena. Proučili smo najpomembnejše značilnosti montažne linije ter rešili probleme, ki so predstavljali največje ovire pri postopku montaže.
Ključne besede: montaža, montažna linija, optimizacija, montažna delovna mesta, vakuumski sesalci
Objavljeno v DKUM: 05.10.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 13
Celotno besedilo (888,14 KB) |
4. Tafonomska analiza plena lesne soveAlenka Glavač Geršanov, 2016, diplomsko delo Opis: Predstavljena je tafonomska analiza 70 izbljuvkov lesne sove, Strix aluco, ki so bili nabrani aprila 2015 v zapuščenem poslopju v kraju Pesniški Dvor v Slovenskih goricah. V izbljuvkih sem identificirala 13 vrst malih sesalcev. Največji delež plena predstavljata poljska voluharica, Microtus arvalis (51,9 %) in navadna belonoga miš, Apodemus sylvaticus (15,6 %). V izbljuvkih sem odbrala in identificirala skeletne elemente 77 malih sesalcev. Za 43 živali (55,8 %) sem odbrala skeletne elemente iz celotnega telesa – lobanjo in dolge kosti prednjih in zadnjih okončin. Od tega je bilo največ voluharic (60,5 %) in miši (23,3 %). Za 6 živali (7,8 %) sem odbrala lobanjo in dolge kosti prednjih okončin. Za 25 živali (32,5 %) sem odbrala samo lobanjo oziroma spodnjo ali zgornjo čeljust. V izbljuvkih je bilo skupno 19 lobanj. Vsem lobanjam je manjkal zatilni del. Krt in podgana sta za sovo velik plen, ki ga izbljuva v več izbljuvkih, zato so bili v izbljuvkih prisotni samo posamezni deli skeleta.
Analiza skeletnih ostankov poljske voluharice je pokazala, da so v izbljuvkih sove najboljše ohranjene spodnje čeljusti in stegnenica. Med kostmi medeničnega obroča je najpogosteje poškodovana, ali pa celo manjka, sramnica. Mečnica, podlahtnica in koželjnica najpogosteje manjkajo.
Ključne besede: lesna sova, Strix aluco, tafonomija, izbljuvki, mali sesalci, Pesniški dvor, poljska voluharica, Microtus arvalis
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 1690; Prenosov: 196
Celotno besedilo (2,28 MB) |
5. Forest dormouse Dryomys nitedula (Pallas, 1778) - Rodentia, Mammalia - in YugoslaviaBoris Kryštufek, 1985, izvirni znanstveni članek Opis: The area of the forest Dormouse Dryomys nitedula in Yugoslavia mostly coincides with the principal mountain massifs (the Alps, the Dinaric Alps, the Šar-Pindic and the Carpatho-Balcan mountain regions), whereas in Macedonia it lives also in the lowland. The vertical range of the localities is between 60 and 2000 m. In the territory of Yugoslavia two subspecies were identified: D. n. intermedius (the Alps, the Northern Dinaric Alps) and D. n. ravijojla (Macedonia). They differ from each other by the braincase height er bullae which is larger in the subspecies ravijojla. Forest dormice from Herzegovina, Montenegro and Kosovo display signs of translation between the two subspecies.
Areal drevesnega polha Dryomys nitedula se v Jugoslaviji sklada z glavnimi gorskimi masivi (Alpe, Dinaridi, Sarsko-Pindsko in Karpatsko-Balkansko gorovje), medtem ko živi v Makedoniji tudi v nižavju. Višinski razpon nahajališč je med 60 in 2000 m nadmorske višine. Na ozemlju Jugoslavije prepoznamo dve podvrsti: D. n. intermedius (Alpe, severni Dinaridi) in D. n. ravijojla (Makedonija). Razlikujeta se po višini lobanje z bulami. Večja je pri podvrsti ravijojla. Drevesni polhi iz Hercegovine, Črne gore in Kosova kažejo znake prehoda med obema podvrstama.
Ključne besede: sesalci, zoologija, polhi, Jugoslavija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1654; Prenosov: 67
Povezava na celotno besedilo |
6. Insectivores and rodents of the Central Dinaric Karts of YugoslaviaBoris Kryštufek, 1988, izvirni znanstveni članek Opis: Twenty-nine species of insectivores and rodents are known to occur in Central Dalmatia, southwestern Bosnia and western Herzegovina: Erinaceus concolor, Sorex minutus, S. araneus, S. alpinus, Neomys fodiens, N. anomalus, Suncus etruscus, Crocidura suaveolens, C. leucodon, Talpa europaea, Clethrionomys glareolus, Dinaromys bogdanovi, Arvicola terrestris, Pitymys subterraneus, P. liechtensteini, Chionomys nivalis, Microtus arvalis, Nannospalax monticola, Apodemus mystacinus, A. flavicollis, A. sylvaticus, Rattus rattus, R. norvegicus, Mus domesticus, M. musculus, Glis glis, Elimys quercinus, Dryomys nitedula, and Muscardinus avellanarius. The distribution in the study area of each of these is discussed and mapped. Available ecological data are compiled and discussed. Zoogeographic relations are discussed. Special attention is paid to small mammal communities from karstic fields.
Ključne besede: sesalci, žužkojedi, glodavci, zoologija, Jugoslavija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1906; Prenosov: 129
Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. Tetrapodi v dolini potoka RogoznicaMojca Dajčman, 2012, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomskega dela sem izvajala terenske popise živali, in sicer dvoživk, plazilcev, ptičev ter sesalcev, na območju Slovenskih goric, ki obsega cca. 2 kilometrski pas ob potoku Rogoznica od naselja Rogoznica do Janežovskega Vrha. Prav tako sem pregledala literaturo, ki zajema te štiri razrede živali. Na podlagi rezultatov terenskih popisov in literature sem oblikovala seznam živali, ki jih lahko srečamo na tem območju s predstavitvijo. Tako sem opisala skupno 90 vrst živali, od tega 5 vrst dvoživk, 7 vrst plazilcev, 50 vrst ptičev ter 28 vrst sesalcev.
Ključne besede: Tetrapodi, plazilci, dvoživke, sesalci, ptiči, Rogoznica, Slovenske gorice.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2012; Ogledov: 2309; Prenosov: 236
Celotno besedilo (4,75 MB) |
9. VREDNOTENJE ZNANJA, STALIŠČ IN SPOSOBNOSTI PREPOZNAVANJA VRST MALIH SESALCEV MED ŠTUDENTI BIOLOGIJEJelica Ilić, 2011, diplomsko delo Opis: Od konference pod okriljem Združenih narodov o okolju in razvoju (znani tudi kot »The Earth Summit«) v Rio de Janeiru leta 1992, kjer so sprejeli nekaj pomembnih deklaracij o ohranjanju naravnega okolja, je biotska raznovrstnost oz. biodiverziteta postala prvovrsten objekt poučevanja. Poznavanje in razumevanje biodiverzitete, ekologije in ekoloških interakcij je pogojeno s posameznikovimi stališči do narave, poznavanjem teorije in sposobnost identifikacije vrst. Zato je izobraževanje v znanjih iz biologije in usposabljanje za izboljšanje sposobnosti določevanja koristno in nujno potrebno. Ker je prepoznavanje vrst težavno tako za osnovnošolce, srednješolce kakor tudi za študente, smo se odločili, da naredimo raziskavo, kako dobro študenti biologije poznajo in lahko določijo male sesalce (rovke, voluharice, miši, polhe), ki živijo v naši bližini in jih je zaradi podobnega telesnega ustroja dokaj težko ločiti med seboj.
Anketo smo izvedli med študenti 3. letnika Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, na študijskem programu Biologija in …. Z raziskavo smo ugotavljali, kakšna so njihova stališča, poznavanje teorije in sposobnost identifikacije različnih vrst malih sesalcev pred in po opravljenih laboratorijskih vajah. Ugotovili smo, da so študenti v svojih stališčih do malih sesalcev pred laboratorijskimi vajami dokaj nevtralni. Ker se po končanih laboratorijskih vajah njihovo stališče ni spremenilo, se posledično nista izboljšala njihovo znanje in sposobnost prepoznavanja malih sesalcev.
Ključne besede: biodiverziteta, mali sesalci, izobraževanje, stališče, določanje
Objavljeno v DKUM: 24.03.2011; Ogledov: 2511; Prenosov: 213
Celotno besedilo (2,27 MB) |
10. PREHRANA PEGASTE SOVE, TYTO ALBA (SCOPOLI, 1769), NA OTOKU KORČULAMojca Sedlašek, 2010, diplomsko delo Opis: Analizirala sem prehrano pegaste sove na otoku Korčula. Sova se je prehranjevala skoraj izključno z malimi sesalci (mišmi, rovkami, podganami); ostalo so bili ptiči. V izbljuvkih sem identificirala 5 različnih vrst malih sesalcev. Na osnovi sestave izbljuvkov sem ugotovila razširjenost malih sesalcev na raziskovanem območju. Sova je najpogosteje plenila hišno miš (Mus musculus domesticus), sledile pa so ji navadna belonoga miš (Apodemus sylvaticus), vrtna rovka (Crocidura suaveolens) in črna podgana (Rattus rattus). Našla sem tudi eno okostje širokouhega netopirja (Barbastella barbastellus). Najdene lobanje podgan sem razdelila tudi v starostne razrede in ugotovila, da se je sova prehranjevala predvsem z mladimi odraslimi podganami.
Ključne besede: Otok Korčula, pegasta sova, izbljuvki, mali sesalci, prehrana, starostni razredi podgan.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2010; Ogledov: 3707; Prenosov: 305
Celotno besedilo (8,73 MB) |
