| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Avtomatizacija prijemala za avtomobilske pnevmatike
Robert Glavica, 2021, diplomsko delo

Opis: Skozi diplomsko nalogo je opisan postopek konstruiranja in avtomatizacije prijemala za avtomobilske pnevmatike. Zaradi olajšanja dela delavcem in zaradi preprečevanja napak pri zlaganju avtomobilskih pnevmatik, smo se v podjetju odločili za avtomatizacijo tega dela linije. S tem smo se odločili za razvoj prijemala za avtomobilske pnevmatike. S pomočjo programskega jezika Siemens NX smo zmodelirali vse potrebne komponente in jih sestavili v celoto. Po želji za avtomatizacijo prijemala, smo glede na dobljene izračune izbrali potrebne pnevmatske valje in servomotor, modele le teh pa dodali v sestavno risbo prijemala.
Ključne besede: konstruiranje, avtomatizacija, servomotor, pnevmatična shema, Matlab
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

2.
Avtomatizacija stroja za zamaševanje pet plastenk s servo pogonom
Matic Munda, 2020, diplomsko delo

Opis: V podjetju GEA Vipoll smo avtomatizirali klasično zamašilno glavo, kjer je uporabljen navadni asinhronski motor, ki preko jermena žene zamašilno glavo, ta pa za zamaševanje uporablja torno varnostno sklopko, ki ob prekoračitvi vrtilnega momenta prekine zvezo med gonilnim in gnanim delom zamašilne glave. Ta sistem zamašitve smo avtomatizirali s servo pogonom, ki programsko, preko servo pogona in sinhronskega servo motorja omeji moment, da se izvrši pravilna zamašitev PET plastenk. Za servo pogon ima proizvajalec napisanih že veliko programskih funkcij za merjenje in reguliranje parametrov motorja, ki smo jih uporabili v programski kodi.
Ključne besede: servomotor, servo pogon, zamaševanje plastenk, industrijski računalnik, programsko okolje B&R, avtomatizacija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

3.
Izboljšanje procesa robljenja kap visokonapetostnih varovalk
Bernie Bezenšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja izboljšavo procesa robljenja kap visokonapetostnih varovalk v proizvodnji varovalk. Varovalke so pomemben člen v elektrotehniki, saj ščitijo tokokrog pred preobremenitvami. Predstavljene so visokonapetostne varovalke in njihove lastnosti, ki so pomembne za proces robljenja. Model konstrukcije naprave je vodilo za izbiro in modeliranje novega pogonskega sklopa. S pomočjo programske opreme Matlab Simulink je zgrajen model procesa in posnet simulacijski odziv. Zadnji del magistrskega dela opisuje potek avtomatizacije novo zgrajene naprave. Opisane so uporabljene komponente, programska oprema, programiranje in programska struktura. Nova naprava je bila predana v proizvodni obrat.
Ključne besede: visokonapetostna varovalka, servomotor, simulacija, Simulink, avtomatizacija procesa
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 309; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

4.
Sistem za merjenje in korekcijo konture aluminjastih ulitkov vilic za motorno kolo
Aljaž Pišek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen sistem za merjenje in korekcijo konture aluminijastega ulitka vilic za motorno kolo KTM. Merilni del je izveden s strojnim vidom, za korekcijo pa je uporabljen servomotor, ki ukrivi vilice v odvisnosti od odstopanja le-teh od idealnega modela. Opisan je postopek ugotavljanja odstopanja ukrivljenosti vilic in algoritem za korekcijo. Naloga je sklenjena s predstavitvijo in razpravo o rezultatih testiranja v realnih pogojih.
Ključne besede: Strojni vid, PLK, servomotor, OPC strežnik, Labview
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 574; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

5.
Dinamični model pogonskega sklopa servo stiskalnice
Darko Lorbek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema izdelavo simulacijskega modela pogonskega sklopa 630 kN servo stiskalnice, simuliranje dinamične odzivnosti in glede na rezultate izbiro pogonskega sistema. S pomočjo modelirnika SolidWorks je bil izdelani 3D model elementov, ki je bil prenešen v MSC ADAMS, kjer je bila izvedena dinamična analiza odzivnosti sistema. Model v sistemu ADAMS je služil kot osnova za simulacijo regulacije servomotorja v programski opremi Matlab/Simulink. Rezultat simulacije in kosimulacije
Ključne besede: servo stiskalnica, servomotor, gonilo, vodenje, regulator, kosimulacija
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 451; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

6.
RAZVRŠČANJE ELEMENTOV GLEDE NA BARVNI SPEKTER
Jernej Špacapan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje izdelavo naprave za razvrščanje elementov glede na barvni spekter. Mehaniko naprave smo izdelali iz vezane plošče. Za zaznavo barvnega spektra elementa smo uporabili senzor TSC34725, za premike pa skrbita dva servomotorja. Krmiljenje je narejeno na razvojni platformi Arduino Mega. Programska koda je napisana v C-jeziku prilagojena mikrokrmilniku Arduino. Naprava iz zalogovnika s pomočjo servomotorja vzame element, prebere barvo in ga prestavi v pravilen predalček.
Ključne besede: Arduino, servomotor, senzor TSC34725
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 500; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

7.
DALJINSKI NADZOR POLOŽAJA SERVOMOTORJA
Robert Rudaš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno povezovanje naprav v internetno omrežje, kontrola in krmiljenje položaja servomotorja, ter meritve okoliških senzorjev. Da smo to lahko praktično izvedli, smo se odločili razviti razvojni sistem, ki bi nam služil kot zaščita prostorov pred visoko koncentracijo ogljikovega monoksida in prevelike vlažnosti prostorov. Tako smo v diplomski nalogi podrobneje opisali razvoj razvojnega sistema, njegove ključne komponente in njihovo integracijo, predstavili nekatera uporabljena orodja in diagrame poteka osnovnega programa. Na kratko smo predstavili tudi komunikacijski protokolu Modbus, ki smo ga uporabili za prenos podatkov s TCP/IP protokola prenosa v namenski grafični vmesnik, ki smo ga razvili v programu Visual Studio. To nam omogoča prikaze meritev in kontrolo nad položajem servomotorja. Prikazali bomo tudi povezovanje razvojnega sistema preko brezžičnega Wi-Fi omrežja v internetno omrežje in potrebne nastavitve na usmerjevalniku in serijskem Wi-Fi modulu, , ki nam omogoča daljinski nadzor položaja servomotorja preko brezžičnega Wi-Fi omrežja in posledično preko internetnega omrežja. Da lahko razvojni sistem in razvoj predstavimo v celoti, bomo tudi nekaj besed namenili razvoju grafičnega vmesnika ter predstavili ugotovitve in meritve.
Ključne besede: mikrokrmilnik, Wi-Fi, Modbus TCP/IP, serijski Wi-Fi modul, servomotor, magnetni rotacijski dekodirnik
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 588; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

8.
VODENJE ROBOTSKEGA PRSTA
Aleš Petek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izdelavo in teleoperiranje robotskega mehanskega prsta. Prst je izdelan iz obdelane kovine in sestavljen v celoto. Za premikanje mehanskega prsta smo uporabili še dva servomotorja in vrvico. Za branje premikov človeškega prsta smo uporabili dva fleksibilna senzorja. Zaradi odprtokodne platforme smo programski del naloge izvedli z mikrokrmilnikom Arduino. Prav tako je programska koda napisana v C-jeziku, ki je prilagojen Arduino platformi. Posebnost vodenja robotskega prsta je v upoštevanju senzoriranja premika dveh členkov na človeškem prstu in možnostjo premikanja vsakega členka robotskega prsta posebej.
Ključne besede: Robotika, robotski prst, Arduino, servomotor, fleksibilen senzor
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 849; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

9.
Razvoj pogonske glave za krmiljenje laporoskopskih klešč za robotsko roko UR5
Luka Mesarić, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je bila prilagoditev robotske roke UR5 za kirurške aplikacije. Za ta namen so bile uporabljene EndoWrist klešče, ki se uporabljajo pri laparoskopskih robotskih operacijah za manipulacijo s tkivom. Ker se EndoWrist klešče uporabljajo v da Vinci kirurškemu sistemu, je bilo potrebno narediti krmilje in ohišje za montažu laparoskopsih klešč na robotsko roko. Cilj je dokazati možnost prilagoditve robota UR5 kot kirurškega, seveda pa pričakovana natančnost UR5 robota in da Vinci sistema nista enaka. Ohišje je bilo modelirano v programskem okolju SolidWorks in natisnjeno s 3D tiskalnikom. Za elektronske komponente ki so omogočile napajanje servomotorjev in mikrokrmilnika, je vezje bilo narejeno v Altium Designer. Program za mikrokrmilnik je bil napisan v Code Composer Studio. Rezultat je uspešno krmiljenje laparoskopskih klešč preko robota UR5.
Ključne besede: Da Vinci sistem, laparoskopija, EndoWrist, mikrokrmilnik, PWM, servomotor, 3D tiskalnik, ABS plastika, napetostni regulator, tiskano vezje, SolidWorks, Altium Designer, Code Composer Studio
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 757; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (4,62 MB)

10.
REGULACIJA KROGLE NA PLOŠČI S POMOČJO ZASLONA OBČUTLJIVEGA NA DOTIK
Jernej Kolbl, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o regulaciji krogle na plošči s pomočjo zaslona občutljivega na dotik. Regulacija je implementirana na mikrokrmilniku, s katerim krmilimo dva servomotorja, ki skrbita za nagib plošče v dveh smereh. Na plošči imamo zaslon občutljiv na dotik, s pomočjo katerega odčitavamo položaj krogle, ki jo reguliramo v točno določeni točki. V diplomskem delu je predstavljen postopek modeliranja sistema, načrtovanja regulatorja in programiranja vseh potrebnih segmentov za delovanje na končnem fizičnem modelu. Na koncu smo program preizkusili na fizičnem modelu in v prilogo dodali delujoč program za naš sistem.
Ključne besede: mikrokrmilnik, servomotor, zaslon občutljiv na dotik, regulacija, modeliranje in identifikacija
Objavljeno: 17.11.2014; Ogledov: 1077; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici