| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvod v pravo digitalnega enotnega trga in pravni vidiki servitizacije v EU : študijsko gradivo
Janja Hojnik, 2025, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Evropska unija posodablja industrijsko strategijo za krepitev konkurenčnosti in tehnološke neodvisnosti. Ključna pri tem je vzpostavitev enotnega digitalnega trga, ki omogoča boljši dostop do digitalnih storitev, spodbuja inovacije in krepi odpornost evropske industrije na globalnem trgu. Digitalna preobrazba podpira razvoj umetne inteligence, kvantnega računalništva in naprednih komunikacij, kar je bistveno za gospodarsko rast in strateško avtonomijo EU. Gradivo obravnava dva tematska sklopa. Prvi del analizira zakonodajne stebre digitalnega trga, vključno z Aktom o digitalnih storitvah, Aktom o digitalnih trgih in GDPR. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju geoblokade, varstvu potrošnikov in regulaciji platform. Obravnava tudi vprašanja kibernetske varnosti, umetne inteligence in avtorskega prava. Drugi del se osredotoča na servitizacijo, proces, kjer podjetja prehajajo od prodaje izdelkov k storitvenim rešitvam za povečanje dodane vrednosti in trajnostni razvoj. Zaključek vključuje vprašanja za analitično razpravo o vplivu digitalnega trga na pravno in ekonomsko ureditev v EU.
Ključne besede: digitalni enotni trg, Evropska unija, pravo, storitve, platforme, servitizacija, nove tehnologije, podatki
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pravni izzivi vozil brez voznikov v Evropski uniji
Sergeja Smogavec, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava tematiko avtomatiziranih vozil, ki bodo spremenila transport, kot ga poznamo danes. Do leta 2020 bi naj bilo že mnogo avtomatiziranih vozil na naših cestah. Vozila brez voznika se zanašajo na GPS sistem, ki zaznava lokacijo vozila, laserje, ki zaznavajo okolico okoli sebe, ter podatke vozila, kot so hitrost, poraba goriva ter podobno. V praksi se uporablja veliko različnih poimenovanj avtomatiziranih vozil ter stopenj avtomatizacije, ki počasi ena za drugo vstopajo v naš sistem. Razvoj avtomatiziranih vozil se je začel s servitizacijo, kar pomeni, da produktu dodamo storitev, kar poveča vrednost samemu produktu. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Evropska unija (odslej EU) začela posvečati ogromno časa ter sredstev v namene raziskovanja vpliva vozil na transport, okolje in ljudi. Cilj EU je tako imenovana »vizija nič«, kar pomeni nič smrtnih žrtev na cestah. Sčasoma naj bi se izoblikovala zavezujoča pravila na ravni EU, ki bodo omejevala avtonomijo držav članic. Najpomembnejša pravila, ki trenutno urejajo področje avtomatiziranih vozil v EU, pa so Amsterdamska deklaracija, Direktiva o zavarovanju motornih vozil in Direktiva o odgovornosti za proizvode, ki pa avtomatiziranih vozil ne urejajo neposredno. Za popolno ureditev področja avtomatiziranih vozil bi bilo potrebno enotno urejanje pravil za vstop vozil na svetovni trg, sprejeti enotna pravila kibernetske varnosti ter urediti področje odgovornosti v primer prometnih nesreč. Zunaj mej EU se razvoju nove tehnologije posvečata predvsem Japonska in Združene države Amerike (odslej ZDA). Japonska je razvila napredne ITS-sisteme, ki omogočajo delovanje povezanih vozil. Po tem zgledu tudi EU razvija sistema Galileo in C-ITS, ki naj bi služila istemu namenu. ZDA se je na drugi strani odločila za nezavezujoča pravila, postavljena s strani Uprave za varnost na avtocesti, kar je vodilo v raznoliko zakonodajo med državami, kjer nekatere celo ne dovolijo vožnje avtomatiziranih vozil, spet druge pa so postavile zavezujoča pravila glede njihovega vstopa na trg.
Ključne besede: Avtomatizirano vozilo, Evropska unija, odgovornost, povezana vozila, kibernetska varnost, servitizacija, avtomatizacija, zakonodaja, spremembe.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 2216; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici