| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Medijska reprezentacija ameriških serijskih morilcev v igranih filmih
Anamarija Valentina Dajnko, 2024, magistrsko delo

Opis: Fascinacija nad serijskimi morilci se je pojavila v prejšnjem stoletju, ko je bilo v Združenih državah Amerike sočasno aktivnih več serijskih morilcev. Zasluge se tukaj lahko pripišejo množičnim medijem, zlasti časnikom, ki so ob poročanju novic o umorih uporabljali senzacionalizem v želji, da bi čim več ljudi kupilo in bralo njihov časnik. Na drugi strani pa so igrani filmi, ki velikokrat želijo na svojevrsten način prikazati življenje serijskega morilca, umore oz. kaj je bil povod za takšna kruta dejanja. Skozi analizo časopisnih člankov in izbranih igranih filmov o Tedu Bundyju, Jefferyju Dahmerju, Zodiacu in Davidu Berkowitzu smo prišli do ugotovitve, da je največ člankov nastalo v času odkritja serijskega morilca, njegove aretacije in kasneje smrti. Pri igranih filmih smo ugotovili, da so se režiserji večinoma držali dejstev, pri tem pa si pustili kreativno svobodo za unikaten prikaz serijskega morilca in njegovih tegob ter umorov.
Ključne besede: serijski morilec, igrani filmi, medijska reprezentacija, ZDA
Objavljeno v DKUM: 08.08.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

2.
Serijski morilci v kontekstu družbe, biologije in socioloških teorij : magistrsko delo
Tadej Bogovič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv serijskih morilcev na družbo. Najprej smo predstavili osnovne pojme, ki so ključni za nadaljnje razumevanje obravnavane tematike, in se seznanili z različnimi vrstami serijskih morilcev. Nato smo se osredotočili na tiste dejavnike, ki pripomorejo k temu, da se posamezniki sploh razvijejo v serijske morilce. Izkazalo se je, da ni zgolj en dejavnik tisti, ki odločilno vpliva na razvoj serijskih morilcev, ampak gre za kombinacijo različnih dejavnikov, ki se lahko medsebojno povezujejo in vsi na neki način pripomorejo k izoblikovanju serijskih morilcev. Predstavili smo okolje, v katerem serijski morilci delujejo, in kakšne so značilnosti tega okolja. Nanizali smo tudi primere serijskih morilcev iz različnih držav in mednje vključili tudi slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Nazadnje smo se še ustavili pri nazornem pregledu raznovrstnih teorij, ki se ukvarjajo s preučevanjem ter raziskovanjem na področju serijskih morilcev in kriminalitete. Opisali smo biološke teorije, sociološke teorije, psihološke teorije in teorijo racionalne izbire in spoznali, da se teorije poslužujejo različnih načinov za preučevanje serijskih morilcev. Najbolj optimalno bi bilo, če bi lahko iz vsake teorije uporabili samo njene učinkovite načine preučevanja. Na podlagi kritik pa bi omenjene teorije še dodatno izboljšali.
Ključne besede: serijski morilec, umor, kriminaliteta, deviantnost
Objavljeno v DKUM: 31.05.2023; Ogledov: 548; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
Primerjava množičnih in serijskih morilcev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Biljana Marković, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski in množični umori spremljajo človeštvo od začetka. Ti so se dogajali že v preteklosti, vendar takrat niso dosegli takšne medijske odmevnosti kot danes. Storilci serijskih ali množičnih umorov so postali zanimivi za medije, saj so bila njihova dejanja nevsakdanja in zato zanimiva za javnost. Če primerjamo novo celino s staro, Ameriko z Evropo, ugotovimo, da je množičnih in serijskih umorov veliko več v Ameriki, seveda pa imamo tudi v Evropi primere množičnih umorov in serijskih. Nekateri med njimi so bila tudi medijsko zelo izpostavljeni, drugi nekoliko manj. Serijski in množični umor spadata med večkratne umore, saj storilci umorijo več oseb hkrati. Treba pa je poudariti, da kriminologija loči med tema dvema pojmoma. Serijski umor je niz več umorov, ki ga storilci storijo v daljšem časovnem obdobju, to lahko traja nekaj dni, mesecev ali več let. Množični umori pa so niz umorov, pri katerih je umorjenih več ljudi hkrati v razmiku nekaj ur. V diplomski nalogi sem se osredotočila na serijske in množične morilce. Predstavljene so definicije obeh skupin morilcev, osebnostne značilnosti obeh, ter tipologija serijskih in množičnih morilcev. V nadaljevanju sem opisala motive za dejanja serijskih in množičnih morilcev in na podlagi primerov poskušala ugotoviti, kako serijski in množični morilci izbirajo svoje žrtve. Za konec sem podala nekaj primerov obeh skupin morilcev. S pregledom literature sem poskušala ugotoviti, kateri so dejavniki, ki so vplivali na morilce, da so se odločili moriti. Skušala sem ugotoviti, kaj je posameznika napeljalo k umoru so imeli težavno otroštvo, težave z duševnim zdravjem ali so na njihova dejanja vplivali drugi dejavniki.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilec, množični morilec, umor
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 889; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (302,88 KB)

4.
Serijski morilci skozi čas : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Zorman Puher, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na opredelitev pojma serijskih morilcev ter dejavnikov značilnosti in delitev le-teh v različne kategorije. Pregled motivov, načinov in faktorjev, ki so vplivali na samega morilca, ter njihovi življenjski dejavniki so pomembni pri ugotovitvi trendnih značilnosti glede števila serijskih umorov skozi čas. Hipoteze diplomskega dela so bile zastavljene tako, da naj bi predstavljale splošno razmišljanje družbe o osebi »serijski morilec« in kaj v družbi ta oseba predstavlja. Tako diplomsko delo poskuša ugotoviti, ali so splošna razmišljanja družbe pravilna ali ne in v katerih vidikih odstopajo od realne slike in realnih podatkov o serijskih morilcih. Teoretični del diplomskega dela se osredotoča na psihološke dejavnike in vzorce ter podpise, preko katerih je mogoče lažje definirati, zakaj je oseba postala serijski morilec. Nadaljnje se v drugem delu teoretičnega dela diplomsko delo osredotoča na žrtve ter preiskovanje umorov. S pomočjo teh dveh temeljev pa v primerjalni analizi serijskih morilcev nato lažje opredelimo rezultate sodnega pregona, kot so kazni, in lažje razumemo organiziranosti tipa morilca, njegovega motiva in načina umora. V zaključku diplomskega dela imamo predstavljene rezultate analize posameznih serijskih morilcev kakor tudi trendno analizo ter posamezne hipoteze. Diplomsko delo je tako prišlo do ugotovitev glede trenda, ki se kaže, ter do ugotovitev, kateri dejavniki so najbolj poglavitno vplivali na serijske morilce.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilec, umor, trendi, analiza
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1371; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
Vpliv družine na razvoj serijskega morilca
Jona Vizjak, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv družine na razvoj serijskega morilca sta v teoretičnem delu opredeljena pojma družina in serijski morilec ter pojasnjene vrste družin in tipi serijskih morilcev. Družina je obravnavana kot glavni dejavnik pri razvoju serijskega morilca. V empiričnem delu so skozi študije primerov podrobneje opisani otroštva posameznih znanih morilcev (večinoma iz ZDA) in njihovi načini odraščanja v družini, predvsem v predadolescenčnem obdobju. Rezultati analize dokazujejo, da so vsi obravnavani serijski morilci odraščali v nezdravem okolju, s socializacijo, ki ni v skladu z normami zahodnoevropske družbe. Študija dokazuje, da za noben primer serijskega morilca ne moremo trditi, da je bil rojen kot serijski morilec. So pa v veliko primerih ti posamezniki rojeni z določenimi predispozicijami za razvoj antisocialnih značilnosti. Glavno vlogo pri sprožitvi teh predispozicij in pri ustvarjanju serijskega morilca pa ima vsekakor socializacija oziroma družina in družinski odnosi v času socializacije.
Ključne besede: družina, serijski morilec, vrste družin, socializacija
Objavljeno v DKUM: 24.11.2017; Ogledov: 2105; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (815,14 KB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici